Page 57 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 57
Stati in obstati 16(2020): 55-70
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(31)55-70
Peter Kovačič Peršin
KIERKEGAARDOVO PREVERJANJE
KRISTJANOV
Upad pripadnikov tradicionalnih krščanskih cerkva, ki so organizi-
rane hierarhično, in porast cerkva, ki so zasnovane na načelu gibanja,
narekuje, da premislimo, kje tiči vzrok za ta pojav. Pripisovati te raz-
mere sekularizaciji ni ustrezen odgovor, saj se ta pojav širi tudi v okol
jih, kjer še velja mitična religiozna zavest. Primera sta Južna Amerika
in Afrika. Tudi ne gre za upad krščanske duhovne orientacije, saj se
k rščanstvo kot množica cerkva in gibanj širi po svetu, kar gre gotovo
pripisati predvsem izkustvu osebne vere, se pravi temu, kar imenujemo
krščansko bivanje. Ta živa vera dejansko verujočih privablja v krščanska
gibanja živ dotok iščočih duhovnost. Tako postaja krščanska eksisten-
cialna misel spet iskana in spet je aktualna misel krščanskega eksisten-
cialista Kierkegaarda, saj je prvi v moderni dobi pokazal z vso ostrino,
izhajajoč iz stališča izvornega krščanstva, na ta temeljni vzrok sodobne
krize tradicionalnih verstev.
Sören Kierkegaard to svojo nalogo preverjanja vere kristjanov izrazi
sam v uvodnem poglavju h knjigi Brevir: »Jaz nikakor nisem […] refor-
mator, kakšen globokoumen duh, videc, prerok [...]« (Kierkegaard 1979,
11) »Moja naloga je, da izvršim ponovni premislek opredelitve pojma
’kristjan’«. (str. 16) To seveda ni preroško poslanstvo v bibličnem pome-
nu, pač pa naloga vsakega kristjana, da preveri svojo vero v spoznanju
Božje besede, ki nagovarja njega osebno in usmeri svoje življenjske ko-
rake v njeni luči. To je bila Sörenova bivanjska pot.
55
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(31)55-70
Peter Kovačič Peršin
KIERKEGAARDOVO PREVERJANJE
KRISTJANOV
Upad pripadnikov tradicionalnih krščanskih cerkva, ki so organizi-
rane hierarhično, in porast cerkva, ki so zasnovane na načelu gibanja,
narekuje, da premislimo, kje tiči vzrok za ta pojav. Pripisovati te raz-
mere sekularizaciji ni ustrezen odgovor, saj se ta pojav širi tudi v okol
jih, kjer še velja mitična religiozna zavest. Primera sta Južna Amerika
in Afrika. Tudi ne gre za upad krščanske duhovne orientacije, saj se
k rščanstvo kot množica cerkva in gibanj širi po svetu, kar gre gotovo
pripisati predvsem izkustvu osebne vere, se pravi temu, kar imenujemo
krščansko bivanje. Ta živa vera dejansko verujočih privablja v krščanska
gibanja živ dotok iščočih duhovnost. Tako postaja krščanska eksisten-
cialna misel spet iskana in spet je aktualna misel krščanskega eksisten-
cialista Kierkegaarda, saj je prvi v moderni dobi pokazal z vso ostrino,
izhajajoč iz stališča izvornega krščanstva, na ta temeljni vzrok sodobne
krize tradicionalnih verstev.
Sören Kierkegaard to svojo nalogo preverjanja vere kristjanov izrazi
sam v uvodnem poglavju h knjigi Brevir: »Jaz nikakor nisem […] refor-
mator, kakšen globokoumen duh, videc, prerok [...]« (Kierkegaard 1979,
11) »Moja naloga je, da izvršim ponovni premislek opredelitve pojma
’kristjan’«. (str. 16) To seveda ni preroško poslanstvo v bibličnem pome-
nu, pač pa naloga vsakega kristjana, da preveri svojo vero v spoznanju
Božje besede, ki nagovarja njega osebno in usmeri svoje življenjske ko-
rake v njeni luči. To je bila Sörenova bivanjska pot.
55
