Page 58 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 58
razprave, študije
Martin Buber je zato imenoval tega danskega protestantskega teologa
»veliki preverjalec kristjanov v 19. stoletju«, in sicer v svoji razpravi O ne-
kem suspenzu etičnega v knjigi Božji mrk (Buber 2004, 90), v kateri ana-
lizira Kierkegaardov premislek o teleološkem suspenzu etičnega, kakor
ga je ta utemeljil ob premisleku svetopisemske zgodbe o Abrahamovem
žrtvovanju sina Izaka.
Za jasno razumevanje Kierkegaardove razlage svetopisemske zgod-
be o Abrahamu jo osvežimo. Abraham je na Božji ukaz zapustil rodno
deželo in odšel s svojo rodbino kot nomad v kanaansko deželo. Tu mu je
Bog obljubil, da ga bo zaradi poslušnosti naredil za očeta velikega naro-
da. Toda Abraham še v starosti ni dobil zakonitega sina in žena Sara je
bila tedaj že neplodna. Šele takrat mu je Bog izkazal milost in blagoslo-
vil Saro, da mu je v veliki starosti rodila sina Izaka. Ko je deček dorastel,
je Bog ukazal Abrahamu, da mu ga daruje v žgalno daritev. Abraham je
padel v stisko, kako naj žrtvuje lastnega sina, in v dvom, kako naj se iz-
polni Božja obljuba, da bo oče mnogih rodov, če ubije sina. Mar mora
Bog prelomiti svojo obljubo? Vendar kljub stiski, obupu in dvomu odide
na goro Morijo, da bi žrtvoval prvorojenca Bogu v čast. V njem sta zma-
gala vera in zaupanje v Boga. Na gori Bog prepreči Abrahamovo namero
in mu spet potrdi svojo obljubo, ker je veroval proti vsakemu upanju. Ta
svetopisemska zgodba služi za izhodišče Kierkegaardove analize o bistvu
judovsko-krščanske vere, ki je vera paradoksa in brezpogojnega zaupan
ja v Boga, ker zahteva, da človek zapostavi vsako človeško razumnost in
postavi na prvo mesto v svojem življenju izpolnjevanje Božje volje. To
analizo podaja Kierkegaard v svojem delu Strah in trepet.
Kierkegaard si je torej za temeljno življenjsko nalogo zastavil ugoto-
viti, kaj je bistvo krščanske vere, in preveriti, ali je življenje kristjanov
dejansko krščansko. To vprašanje o izvorni krščanski eksistenci in nje-
nem udejanjanju v življenju kristjanov novega veka si je zastavil, izha-
jajoč iz stališča krščanskega etosa. Izhajajoč iz Abrahamovega primera
Kierkegaard pojasnjuje, da etos iz vere izniči etične zahteve razumske
presoje. »Abrahamova zgodba vsebuje teleološki suspenz etičnega«, za-
piše (Kierkegaard 2005, 91). Božji ukaz Abrahamu, da mu daruje sina
Izaka, v luči osebne vere suspendira naravni etični zakon, ki prepove-
56
Martin Buber je zato imenoval tega danskega protestantskega teologa
»veliki preverjalec kristjanov v 19. stoletju«, in sicer v svoji razpravi O ne-
kem suspenzu etičnega v knjigi Božji mrk (Buber 2004, 90), v kateri ana-
lizira Kierkegaardov premislek o teleološkem suspenzu etičnega, kakor
ga je ta utemeljil ob premisleku svetopisemske zgodbe o Abrahamovem
žrtvovanju sina Izaka.
Za jasno razumevanje Kierkegaardove razlage svetopisemske zgod-
be o Abrahamu jo osvežimo. Abraham je na Božji ukaz zapustil rodno
deželo in odšel s svojo rodbino kot nomad v kanaansko deželo. Tu mu je
Bog obljubil, da ga bo zaradi poslušnosti naredil za očeta velikega naro-
da. Toda Abraham še v starosti ni dobil zakonitega sina in žena Sara je
bila tedaj že neplodna. Šele takrat mu je Bog izkazal milost in blagoslo-
vil Saro, da mu je v veliki starosti rodila sina Izaka. Ko je deček dorastel,
je Bog ukazal Abrahamu, da mu ga daruje v žgalno daritev. Abraham je
padel v stisko, kako naj žrtvuje lastnega sina, in v dvom, kako naj se iz-
polni Božja obljuba, da bo oče mnogih rodov, če ubije sina. Mar mora
Bog prelomiti svojo obljubo? Vendar kljub stiski, obupu in dvomu odide
na goro Morijo, da bi žrtvoval prvorojenca Bogu v čast. V njem sta zma-
gala vera in zaupanje v Boga. Na gori Bog prepreči Abrahamovo namero
in mu spet potrdi svojo obljubo, ker je veroval proti vsakemu upanju. Ta
svetopisemska zgodba služi za izhodišče Kierkegaardove analize o bistvu
judovsko-krščanske vere, ki je vera paradoksa in brezpogojnega zaupan
ja v Boga, ker zahteva, da človek zapostavi vsako človeško razumnost in
postavi na prvo mesto v svojem življenju izpolnjevanje Božje volje. To
analizo podaja Kierkegaard v svojem delu Strah in trepet.
Kierkegaard si je torej za temeljno življenjsko nalogo zastavil ugoto-
viti, kaj je bistvo krščanske vere, in preveriti, ali je življenje kristjanov
dejansko krščansko. To vprašanje o izvorni krščanski eksistenci in nje-
nem udejanjanju v življenju kristjanov novega veka si je zastavil, izha-
jajoč iz stališča krščanskega etosa. Izhajajoč iz Abrahamovega primera
Kierkegaard pojasnjuje, da etos iz vere izniči etične zahteve razumske
presoje. »Abrahamova zgodba vsebuje teleološki suspenz etičnega«, za-
piše (Kierkegaard 2005, 91). Božji ukaz Abrahamu, da mu daruje sina
Izaka, v luči osebne vere suspendira naravni etični zakon, ki prepove-
56
