Page 16 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 16
razprave, študije
z njunim posredništvom pa ohranjenost v nadaljnjih slovarjih s sloven-
skim jezikom v izhodiščni ali ustreznični vlogi.12
1 Šest trojezičnih slovarčkov, namenjenih ponazoritvi imenskih (sa-
mostalnikov ter pridevnikov z vključenimi deležniki) sklanjatvenih ti-
pov moškega, ženskega in srednjega spola ter treh sedanjiških spregatev
glagola (na -am, -em in -im), je poleg načrtovane in uresničevane slov-
nične informativnosti zanimivih tudi s slovaropisnega vidika.13 Na nji-
hovo širšo (oblikoslovno, besedotvorno, zlasti pa pomensko) informativ-
nost je bilo že opozorjeno.14 Med gesli slovnično istovrstnega slovarčka
(npr. med gesli, ki ponazarjajo imena katerega izmed treh spolov) je npr.
mogoče zaslediti različne tipe sklonljivih samostalnikov (pri samostal-
nikih moškega spola je npr. z dodano rodilniško končnico -a opozorje-
no na osnovni sklanjatveni vzorec, s končnico -ja na podaljšavo osno-
ve z j (Ajfrar, ja), s končnico -na na podaljšavo osnove z n (Sheſel, na)).
Opozorjeno je tudi na raznovrstne naglasne premene (Stèrd, à, Stol, à),
na izpad polglasnika iz zadnjega zloga osnove (Bebèr -bra) in na glaso-
slovne premene (npr. Otrozi, otruk (BH 1584, 51). Posebej je opozorjeno
na nesklonljivost samostalnikov (npr. Kri. indeclin: ſingul. ſangvis, Blut.
(BH 1584, 56)15) in pridevnikov (npr. Trorik. indeclin. triſtis, trawrig. (BH
1584, 54)).
Glagolska gesla in njihova podgesla uzaveščajo vidsko soodnosna
razmerja: nedovršnemu glagolu so v podgeslih dodani različni pred-
12 Na to npr. opozarja že Breznik (1926, 11–12), za njim Stabej (1963, 70), Striedter-
Temps (663, VIII), Gjurin (1984, 186), Orel-Pogačnik (1991, 147) itd.
13 Ahačič ugotavlja (2007, 131), da so slovarčki z zajetimi primeri »za tak tip slovni-
ce unikum«. V tedanjih slovnicah so navedeni seznami primerov, ki so razvrščeni
po končnicah in ne po abecedi kot v Bohoričevih slovarčkih. Ahačič se pridružu-
je tudi mnenju predhodnih raziskovalcev, da slovarčki niso povsem izvirno delo
in da je predloga zanje bil verjetno neki latinsko-nemški slovar, čeprav je iz večje-
ga števila primerov hkrati razvidno, da so nemški zgledi na Bohoričeve prevode
močneje vplivali kot latinski (Ahačič 2007, 131).
14 Prim. Toporišič 1987, 307–8; Gjurin 1989; Ahačič 2007, 132.
15 Preverjanje rabe samostalnika kri v Dalmatinovi Bibliji je pokazalo, da se njegova
uvrstitev med nesklonljive ne ujema s knjižnojezikovno prakso. Npr.: Inu imaſh od
Krij na Altarji vseti (DB 1584, I,54b); Inu Aaron ima na njegovih Rogeh v'lejti enkrat
smyrjenje ſturiti, s'Kryo tiga Offra sa gréh, k'smyrjenju. (DB 1584, I,55a)
250
z njunim posredništvom pa ohranjenost v nadaljnjih slovarjih s sloven-
skim jezikom v izhodiščni ali ustreznični vlogi.12
1 Šest trojezičnih slovarčkov, namenjenih ponazoritvi imenskih (sa-
mostalnikov ter pridevnikov z vključenimi deležniki) sklanjatvenih ti-
pov moškega, ženskega in srednjega spola ter treh sedanjiških spregatev
glagola (na -am, -em in -im), je poleg načrtovane in uresničevane slov-
nične informativnosti zanimivih tudi s slovaropisnega vidika.13 Na nji-
hovo širšo (oblikoslovno, besedotvorno, zlasti pa pomensko) informativ-
nost je bilo že opozorjeno.14 Med gesli slovnično istovrstnega slovarčka
(npr. med gesli, ki ponazarjajo imena katerega izmed treh spolov) je npr.
mogoče zaslediti različne tipe sklonljivih samostalnikov (pri samostal-
nikih moškega spola je npr. z dodano rodilniško končnico -a opozorje-
no na osnovni sklanjatveni vzorec, s končnico -ja na podaljšavo osno-
ve z j (Ajfrar, ja), s končnico -na na podaljšavo osnove z n (Sheſel, na)).
Opozorjeno je tudi na raznovrstne naglasne premene (Stèrd, à, Stol, à),
na izpad polglasnika iz zadnjega zloga osnove (Bebèr -bra) in na glaso-
slovne premene (npr. Otrozi, otruk (BH 1584, 51). Posebej je opozorjeno
na nesklonljivost samostalnikov (npr. Kri. indeclin: ſingul. ſangvis, Blut.
(BH 1584, 56)15) in pridevnikov (npr. Trorik. indeclin. triſtis, trawrig. (BH
1584, 54)).
Glagolska gesla in njihova podgesla uzaveščajo vidsko soodnosna
razmerja: nedovršnemu glagolu so v podgeslih dodani različni pred-
12 Na to npr. opozarja že Breznik (1926, 11–12), za njim Stabej (1963, 70), Striedter-
Temps (663, VIII), Gjurin (1984, 186), Orel-Pogačnik (1991, 147) itd.
13 Ahačič ugotavlja (2007, 131), da so slovarčki z zajetimi primeri »za tak tip slovni-
ce unikum«. V tedanjih slovnicah so navedeni seznami primerov, ki so razvrščeni
po končnicah in ne po abecedi kot v Bohoričevih slovarčkih. Ahačič se pridružu-
je tudi mnenju predhodnih raziskovalcev, da slovarčki niso povsem izvirno delo
in da je predloga zanje bil verjetno neki latinsko-nemški slovar, čeprav je iz večje-
ga števila primerov hkrati razvidno, da so nemški zgledi na Bohoričeve prevode
močneje vplivali kot latinski (Ahačič 2007, 131).
14 Prim. Toporišič 1987, 307–8; Gjurin 1989; Ahačič 2007, 132.
15 Preverjanje rabe samostalnika kri v Dalmatinovi Bibliji je pokazalo, da se njegova
uvrstitev med nesklonljive ne ujema s knjižnojezikovno prakso. Npr.: Inu imaſh od
Krij na Altarji vseti (DB 1584, I,54b); Inu Aaron ima na njegovih Rogeh v'lejti enkrat
smyrjenje ſturiti, s'Kryo tiga Offra sa gréh, k'smyrjenju. (DB 1584, I,55a)
250
