Page 110 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 110
razprave, študije
ki imajo namen besedilo le popularizirati in ob tekstu Komenskega ne
vsebujejo dodanega tekstološkega aparata, preko izdaj v (i)zbranih delih
Jana Amosa Komenskega2 do aktualne in še nezaključene knjižne zbir-
ke Dílo Jana Amose Komenského/Johannis Amos Comenii Opera omnia
(DJAK), ki jo je od 1969. izdajala Československá akademie věd, od leta
1992 pa je njena izdajateljica Akademie věd České republiky s svojo za-
ložbo Academia. Zbirka DJAK si prizadeva snovno, žanrsko in jezi-
kovno (češčina, latinščina, nemščina) zelo raznorodi opus Komenskega
izdati v tekstno avtentični podobi kritične izdaje,3 ki danes ob upošte-
vanju načela »najboljše znanosti ta hip« služi kot edini relevantni vir za
produkcijo prevodov Komenskega v tuje jezike, predvsem pa znanstve-
nih metabesedil, tj. za znanstveno razpravljanje o idejah in konceptih
Komenskega znotraj posameznih disciplin in strok, torej tudi za pisa-
nje predgovorov h Komenskemu in razprav o njem v slovenskem jeziku.4
Sodobna tekstologija kritično izdajo definira kot
2 Sodobno izdajanje del Komenskega ima na Češkem sorazmerno dolgo tradicijo.
Spisi češkega učenjaka so izhajali v naslednjih knjižnih zbirkah: Sebrané spisy vy-
chovatelské (4 knjige, nepopolna zbirka, Praga: F. Bayer, 1886–1891); Sebraná díla
kazatelská (2 knjigi, Praga: Spolek Komenského, 1893); Spisy J. A. Komenského (6
knjig, Praga: Česká akademie pro vědy, slovesnost a uméní, 1897–1902), Sebrané
spisy J. A. Komenského (od druge knjige naprej Vybrané spisy; 3 knjige, Praga:
Dědictví Komenského, 1905–1926, Knihovna pedagogických klasikû), Vybrané
spisy J. A. Komenského (8 knjig, Praga, 1958–1978). V znatni meri je šlo za prevo-
de, toda omenjene izdaje niso bile zamišljene in tudi ne realizirane kot znanstve-
nokritične edicije.
3 Editologija edicije standardno deli na znanstvene ali kritične, popularne in šolske,
pri izdajanju latinskih del pa le na znanstvene in šolske, kajti popularne edicije la-
tinskega teksta ne more biti, ker ne obstaja bralska publika za ta tip edicije (Svatoš
1999, 227)
4 Morda bo kdo ugovarjal, da gre pri tem za izdajo, ki je tujejezična, v češčini, la-
tinščini in/ali nemščini, pa še redko dostopna. Tak ugovor ob upoštevanju tekstne
funkcije kritičnega prevoda kot vira ni relevanten: kdo želi objavljati relevantno
znanstveno spisje o določenem problemu, tudi kritične prevode temeljnih del,
mora biti zmožen brati vire, ki se na snov nanašajo, in sicer tudi tiste vire, ki niso
v njegovi materinščini. Posamezni zvezki izdaje DJAK so sicer dostopni tudi v
Sloveniji, npr. v Slovanski knjižnici v Ljubljani, sicer pa v povezani EU tuji knjižni
trgi že davno ne bi smeli biti več terra incognita.
344
ki imajo namen besedilo le popularizirati in ob tekstu Komenskega ne
vsebujejo dodanega tekstološkega aparata, preko izdaj v (i)zbranih delih
Jana Amosa Komenskega2 do aktualne in še nezaključene knjižne zbir-
ke Dílo Jana Amose Komenského/Johannis Amos Comenii Opera omnia
(DJAK), ki jo je od 1969. izdajala Československá akademie věd, od leta
1992 pa je njena izdajateljica Akademie věd České republiky s svojo za-
ložbo Academia. Zbirka DJAK si prizadeva snovno, žanrsko in jezi-
kovno (češčina, latinščina, nemščina) zelo raznorodi opus Komenskega
izdati v tekstno avtentični podobi kritične izdaje,3 ki danes ob upošte-
vanju načela »najboljše znanosti ta hip« služi kot edini relevantni vir za
produkcijo prevodov Komenskega v tuje jezike, predvsem pa znanstve-
nih metabesedil, tj. za znanstveno razpravljanje o idejah in konceptih
Komenskega znotraj posameznih disciplin in strok, torej tudi za pisa-
nje predgovorov h Komenskemu in razprav o njem v slovenskem jeziku.4
Sodobna tekstologija kritično izdajo definira kot
2 Sodobno izdajanje del Komenskega ima na Češkem sorazmerno dolgo tradicijo.
Spisi češkega učenjaka so izhajali v naslednjih knjižnih zbirkah: Sebrané spisy vy-
chovatelské (4 knjige, nepopolna zbirka, Praga: F. Bayer, 1886–1891); Sebraná díla
kazatelská (2 knjigi, Praga: Spolek Komenského, 1893); Spisy J. A. Komenského (6
knjig, Praga: Česká akademie pro vědy, slovesnost a uméní, 1897–1902), Sebrané
spisy J. A. Komenského (od druge knjige naprej Vybrané spisy; 3 knjige, Praga:
Dědictví Komenského, 1905–1926, Knihovna pedagogických klasikû), Vybrané
spisy J. A. Komenského (8 knjig, Praga, 1958–1978). V znatni meri je šlo za prevo-
de, toda omenjene izdaje niso bile zamišljene in tudi ne realizirane kot znanstve-
nokritične edicije.
3 Editologija edicije standardno deli na znanstvene ali kritične, popularne in šolske,
pri izdajanju latinskih del pa le na znanstvene in šolske, kajti popularne edicije la-
tinskega teksta ne more biti, ker ne obstaja bralska publika za ta tip edicije (Svatoš
1999, 227)
4 Morda bo kdo ugovarjal, da gre pri tem za izdajo, ki je tujejezična, v češčini, la-
tinščini in/ali nemščini, pa še redko dostopna. Tak ugovor ob upoštevanju tekstne
funkcije kritičnega prevoda kot vira ni relevanten: kdo želi objavljati relevantno
znanstveno spisje o določenem problemu, tudi kritične prevode temeljnih del,
mora biti zmožen brati vire, ki se na snov nanašajo, in sicer tudi tiste vire, ki niso
v njegovi materinščini. Posamezni zvezki izdaje DJAK so sicer dostopni tudi v
Sloveniji, npr. v Slovanski knjižnici v Ljubljani, sicer pa v povezani EU tuji knjižni
trgi že davno ne bi smeli biti več terra incognita.
344
