Page 129 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 129
nada grošelj
10 Kadar je vse ljudstvo videlo, kako oblačni steber stoji pri vhodu v šotor,
je vse ljudstvo vstajalo in se priklanjalo, vsak pri vhodu svojega šotora.
11 Gospod pa je govoril z Mojzesom iz obličja v obličje, kakor govori človek
s svojim prijateljem. Potem se je vrnil v tabor, a njegov mladi pomočnik Jó-
zue, Nunov sin, se ni umaknil iz šotora. (2 Mz 33,7–11)
Domnevo, da je bilo navidez nadnaravno prižiganje ognja v domeni
duhovnikov, naj bi potrjevala tudi Druga knjiga Makabejcev:
18 Ker nameravamo na petindvajseti dan meseca kisléva obhajati
očiščenje templja, smo imeli za svojo dolžnost, da vas o stvari obvestimo,
da bi tudi vi obhajali očiščenje kot šotorski praznik in kot praznik ognja.
Ta je zagorel, ko je Nehemija, potem ko je sezidal svetišče in oltar, daroval
žgalno daritev.
19 Ko so bili namreč naši očetje pred tem, da jih odženejo v Perzijo, so
tedanji pobožni duhovniki na skrivaj vzeli z oltarja nekaj ognja in ga skrili
v luknjo, ki je bila takšna kot izsušen vodnjak. Tam so ga dobro shranili,
tako da nihče ni vedel za skrivališče. 20 Potlej je minilo veliko let. Ko se je
zazdelo Bogu primerno, je perzijski kralj poslal tja Nehemija. Ta je poslal
potomce duhovnikov, ki so skrili ogenj, iskat tisti ogenj. Ko pa so nam
sporočili, da niso našli ognja, ampak neko gosto tekočino, je ukazal, naj je
nekaj zajamejo in prinesejo. 21 Ko je bilo že vse pripravljeno za žrtvovanje,
je Nehemija ukazal duhovnikom, naj poškropijo s tisto tekočino drva in
kar je bilo na njih. 22 Ko se je to zgodilo, je čez nekaj časa posvetilo sonce,
ki je bilo prej za oblaki, in zagorel je visok plamen, da so se vsi začudili.
23 Medtem ko se je žrtev použivala, so duhovniki molili, z duhovniki
vred pa tudi vsi navzoči. Začenjal je Jonatan, drugi pa so mu odpevali, z
Nehemijem vred. 24 Molitev se je glasila takole: […]
30 Duhovniki so pri tem peli hvalnice. 31 Ko je žrtev zgorela, je
Nehemija ukazal izliti ostanek tekočine na nekaj velikih kamnov. 32 Ko se
je to zgodilo, je zagorel plamen, pa ga je svetloba, ki je žarela od nasproti
stoječega oltarja, posrkala.
33 O dogodku se je razvedelo in perzijskemu kralju so sporočili, da se
je na kraju, kjer so odgnani duhovniki skrili ogenj, pojavila tekočina, s
katero so Nehemijevi ljudje posvetili žrtev. 34 Kralj je raziskal zadevo, nato
je dal kraj ograditi in ga razglasil za svetega. 35 Od velikih dohodkov, ki
363
10 Kadar je vse ljudstvo videlo, kako oblačni steber stoji pri vhodu v šotor,
je vse ljudstvo vstajalo in se priklanjalo, vsak pri vhodu svojega šotora.
11 Gospod pa je govoril z Mojzesom iz obličja v obličje, kakor govori človek
s svojim prijateljem. Potem se je vrnil v tabor, a njegov mladi pomočnik Jó-
zue, Nunov sin, se ni umaknil iz šotora. (2 Mz 33,7–11)
Domnevo, da je bilo navidez nadnaravno prižiganje ognja v domeni
duhovnikov, naj bi potrjevala tudi Druga knjiga Makabejcev:
18 Ker nameravamo na petindvajseti dan meseca kisléva obhajati
očiščenje templja, smo imeli za svojo dolžnost, da vas o stvari obvestimo,
da bi tudi vi obhajali očiščenje kot šotorski praznik in kot praznik ognja.
Ta je zagorel, ko je Nehemija, potem ko je sezidal svetišče in oltar, daroval
žgalno daritev.
19 Ko so bili namreč naši očetje pred tem, da jih odženejo v Perzijo, so
tedanji pobožni duhovniki na skrivaj vzeli z oltarja nekaj ognja in ga skrili
v luknjo, ki je bila takšna kot izsušen vodnjak. Tam so ga dobro shranili,
tako da nihče ni vedel za skrivališče. 20 Potlej je minilo veliko let. Ko se je
zazdelo Bogu primerno, je perzijski kralj poslal tja Nehemija. Ta je poslal
potomce duhovnikov, ki so skrili ogenj, iskat tisti ogenj. Ko pa so nam
sporočili, da niso našli ognja, ampak neko gosto tekočino, je ukazal, naj je
nekaj zajamejo in prinesejo. 21 Ko je bilo že vse pripravljeno za žrtvovanje,
je Nehemija ukazal duhovnikom, naj poškropijo s tisto tekočino drva in
kar je bilo na njih. 22 Ko se je to zgodilo, je čez nekaj časa posvetilo sonce,
ki je bilo prej za oblaki, in zagorel je visok plamen, da so se vsi začudili.
23 Medtem ko se je žrtev použivala, so duhovniki molili, z duhovniki
vred pa tudi vsi navzoči. Začenjal je Jonatan, drugi pa so mu odpevali, z
Nehemijem vred. 24 Molitev se je glasila takole: […]
30 Duhovniki so pri tem peli hvalnice. 31 Ko je žrtev zgorela, je
Nehemija ukazal izliti ostanek tekočine na nekaj velikih kamnov. 32 Ko se
je to zgodilo, je zagorel plamen, pa ga je svetloba, ki je žarela od nasproti
stoječega oltarja, posrkala.
33 O dogodku se je razvedelo in perzijskemu kralju so sporočili, da se
je na kraju, kjer so odgnani duhovniki skrili ogenj, pojavila tekočina, s
katero so Nehemijevi ljudje posvetili žrtev. 34 Kralj je raziskal zadevo, nato
je dal kraj ograditi in ga razglasil za svetega. 35 Od velikih dohodkov, ki
363
