Page 130 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 130
študijski večeri
jih je kralj dobival od tam, je dajal tistim, ki jim je bil posebno naklonjen.
36 Nehemijevi ljudje so to tekočino imenovali »neftár«, kar se prevaja kot
očiščenje. Toda povečini ji pravijo »neftáj«. (2 Mkb 1,18–36)
Iz tega besedila, veliko poznejšega od Peteroknjižja, je – tako Markel
– mogoče sklepati, da je bila pirotehnika tradicionalno v domeni
Jahvejevih duhovnikov, vendar se je spomin nanjo že v času babilonske
sužnosti izgubil.
Na Marklovo predstavo o kultu lunarnega boga kot substratu za judo-
vsko vero se navezuje še ena zanimiva teza, ki jo tu zgolj kratko omenja-
mo. Ta teza se nanaša na opis v Vulgati, Hieronimovem prevodu Svetega
pisma v latinščino, po katerem je imel Mojzes v Drugi Mojzesovi knji-
gi 34,29–35 po pogovoru z Bogom »rogat« obraz: »Ignorabat quod cor-
nuta esset facies sua ex consortio sermonis Domini,« ali v slovenščini
dobesedno: »Ni vedel, da je njegov obraz rogat zaradi pogovora z
Gospodom.« Iz tega prevoda je izšla konvencija, da so upodabljali
Mojzesa z rožički; najslavnejši primer je verjetno Michelangelov Mojzes,
vendar najdemo tudi take, ki so nam prostorsko precej bližji, denimo
Mojzesa na Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Cornuta je
dobesedni prevod hebrejske besede karan, ki pomeni »rogat«. Ta bese-
da se pojavi še na več drugih svetopisemskih mestih, a vedno v nespor-
no dobesednem pomenu. Le v zgoraj navedenem odlomku iz Druge
Mojzesove knjige so jo že rabinske šole razlagale kot pesniško metaforo
za pojem »opremljen z žarki, žarkast«, torej »žareč«, in ta pomen najde-
mo tudi v modernih prevodih Svetega pisma, na primer v slovenskem.
Po Marklovem mnenju pa jo je treba razumeti dobesedno: Mojzes je med
obredi (in ne v civilnem javnem življenju, kakor piše v Drugi Mojzesovi
knjigi 34,34–35) nosil zagrinjalo ali, bolje, masko z bikovskimi rogovi,
kajti bik je bil sveta žival Luninega božanstva.
Ta kratki prikaz nekaterih misli, ki jih je Söderberg bodisi prevzel in
razdelal bodisi oblikoval kar sam, zanimivo potrjuje in dopolnjuje vtise,
ki si jih ustvarimo o njem že zgolj ob branju trojice, doslej prevedene v
slovenščino: romanov Doktor Glas in Resna igra ter kratkoprozne zbirke
Vinjete. Očitno je, denimo, njegovo živo zanimanje za sočasne dogodke
ter intelektualne in duhovne premike. Po besedah Mite Gustinčič Pahor
364
jih je kralj dobival od tam, je dajal tistim, ki jim je bil posebno naklonjen.
36 Nehemijevi ljudje so to tekočino imenovali »neftár«, kar se prevaja kot
očiščenje. Toda povečini ji pravijo »neftáj«. (2 Mkb 1,18–36)
Iz tega besedila, veliko poznejšega od Peteroknjižja, je – tako Markel
– mogoče sklepati, da je bila pirotehnika tradicionalno v domeni
Jahvejevih duhovnikov, vendar se je spomin nanjo že v času babilonske
sužnosti izgubil.
Na Marklovo predstavo o kultu lunarnega boga kot substratu za judo-
vsko vero se navezuje še ena zanimiva teza, ki jo tu zgolj kratko omenja-
mo. Ta teza se nanaša na opis v Vulgati, Hieronimovem prevodu Svetega
pisma v latinščino, po katerem je imel Mojzes v Drugi Mojzesovi knji-
gi 34,29–35 po pogovoru z Bogom »rogat« obraz: »Ignorabat quod cor-
nuta esset facies sua ex consortio sermonis Domini,« ali v slovenščini
dobesedno: »Ni vedel, da je njegov obraz rogat zaradi pogovora z
Gospodom.« Iz tega prevoda je izšla konvencija, da so upodabljali
Mojzesa z rožički; najslavnejši primer je verjetno Michelangelov Mojzes,
vendar najdemo tudi take, ki so nam prostorsko precej bližji, denimo
Mojzesa na Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Cornuta je
dobesedni prevod hebrejske besede karan, ki pomeni »rogat«. Ta bese-
da se pojavi še na več drugih svetopisemskih mestih, a vedno v nespor-
no dobesednem pomenu. Le v zgoraj navedenem odlomku iz Druge
Mojzesove knjige so jo že rabinske šole razlagale kot pesniško metaforo
za pojem »opremljen z žarki, žarkast«, torej »žareč«, in ta pomen najde-
mo tudi v modernih prevodih Svetega pisma, na primer v slovenskem.
Po Marklovem mnenju pa jo je treba razumeti dobesedno: Mojzes je med
obredi (in ne v civilnem javnem življenju, kakor piše v Drugi Mojzesovi
knjigi 34,34–35) nosil zagrinjalo ali, bolje, masko z bikovskimi rogovi,
kajti bik je bil sveta žival Luninega božanstva.
Ta kratki prikaz nekaterih misli, ki jih je Söderberg bodisi prevzel in
razdelal bodisi oblikoval kar sam, zanimivo potrjuje in dopolnjuje vtise,
ki si jih ustvarimo o njem že zgolj ob branju trojice, doslej prevedene v
slovenščino: romanov Doktor Glas in Resna igra ter kratkoprozne zbirke
Vinjete. Očitno je, denimo, njegovo živo zanimanje za sočasne dogodke
ter intelektualne in duhovne premike. Po besedah Mite Gustinčič Pahor
364
