Page 132 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 132
študijski večeri
To pot me je [pastor Gregorius] zabaval s problemom obhajila. Srčno
napako je omenil samo mimogrede, v dostavku, in dobil sem vtis, da je
pravzaprav prišel poizvedet, kakšno mnenje imam kot zdravnik o nevar-
nosti svetega obhajila za zdravje, temi, ki je v časopisnih debatah za spre-
membo zamenjala morsko pošast. Razpravi nisem sledil; resda sem tu in
tam videl v časopisih kak članek na to temo in ga prebral do polovice, ven-
dar so bila moja strokovna zanimanja usmerjena čisto drugam, tako da
je moral nazadnje pastor sam razložiti položaj meni. […] Bacili – ko sem
ga slišal izgovoriti to besedo, se mi je posvetilo. Ta ton sem jasno prepoz-
nal, spomnil sem se, da sem ga o bacilih že slišal govoriti, in v hipu se mi
je razjasnilo, da trpi za bolezenskim strahom pred okužbo. Kot na dlani je,
da so bacili v njegovih očeh skrivnostno neodvisni od religije in utečenega
reda, to pa zato, ker so tako novi. Njegova religija je stara, stara že skoraj ti-
soč devetsto let; tudi utečeni red izvira najmanj iz začetka stoletja, iz nem-
ške filozofije in Napoleonovega padca. Bacili pa so ga presenetili na sta-
ra leta. V njegovih predstavah so začeli s svojim neprijetnim delovanjem
šele v zadnjem času in nikoli mu ni prišlo na misel, da jih je po vsem sodeč
mrgolelo tudi v preprostem glinenem vrču, ki je krožil okoli mize pri pos-
lovilni večerji na vrtu Getsemani. (Söderberg 2018, 42–43)
Če je za boljše razumevanje Jahvejevega ognja treba poznati tudi šir-
ši kontekst Söderbergovega ustvarjanja in njegov opus, v sklepu ne mo-
remo mimo še ene razsežnosti njegovega pisanja. Do vladajoče religije
je bil Söderberg kritičen, vendar je zase trdil, da ni nereligiozen. Na več
mestih, mogoče najznameniteje v sklepni vinjeti Pes brez gospodarja,
je ubesedil obup človeka, ki ga začne mučiti dvom o smislu bivanja: »Si
kdaj videl, si kdaj slišal takega pozabljenega psa brez gospodarja, kadar
izteza vrat proti nebu in tuli, tuli? Drugi psi stisnejo rep med noge in se
tiho odkradejo, saj mu ne vedo ne tolažbe ne pomoči.« (Söderberg 2015,
81) V kanon švedske književnosti se je brez dvoma zapisal tudi zato, ker
mu je uspelo zliti dve navidezni nasprotji: kritično intelektualno rado-
vednost in transcendentno refleksijo.
366
To pot me je [pastor Gregorius] zabaval s problemom obhajila. Srčno
napako je omenil samo mimogrede, v dostavku, in dobil sem vtis, da je
pravzaprav prišel poizvedet, kakšno mnenje imam kot zdravnik o nevar-
nosti svetega obhajila za zdravje, temi, ki je v časopisnih debatah za spre-
membo zamenjala morsko pošast. Razpravi nisem sledil; resda sem tu in
tam videl v časopisih kak članek na to temo in ga prebral do polovice, ven-
dar so bila moja strokovna zanimanja usmerjena čisto drugam, tako da
je moral nazadnje pastor sam razložiti položaj meni. […] Bacili – ko sem
ga slišal izgovoriti to besedo, se mi je posvetilo. Ta ton sem jasno prepoz-
nal, spomnil sem se, da sem ga o bacilih že slišal govoriti, in v hipu se mi
je razjasnilo, da trpi za bolezenskim strahom pred okužbo. Kot na dlani je,
da so bacili v njegovih očeh skrivnostno neodvisni od religije in utečenega
reda, to pa zato, ker so tako novi. Njegova religija je stara, stara že skoraj ti-
soč devetsto let; tudi utečeni red izvira najmanj iz začetka stoletja, iz nem-
ške filozofije in Napoleonovega padca. Bacili pa so ga presenetili na sta-
ra leta. V njegovih predstavah so začeli s svojim neprijetnim delovanjem
šele v zadnjem času in nikoli mu ni prišlo na misel, da jih je po vsem sodeč
mrgolelo tudi v preprostem glinenem vrču, ki je krožil okoli mize pri pos-
lovilni večerji na vrtu Getsemani. (Söderberg 2018, 42–43)
Če je za boljše razumevanje Jahvejevega ognja treba poznati tudi šir-
ši kontekst Söderbergovega ustvarjanja in njegov opus, v sklepu ne mo-
remo mimo še ene razsežnosti njegovega pisanja. Do vladajoče religije
je bil Söderberg kritičen, vendar je zase trdil, da ni nereligiozen. Na več
mestih, mogoče najznameniteje v sklepni vinjeti Pes brez gospodarja,
je ubesedil obup človeka, ki ga začne mučiti dvom o smislu bivanja: »Si
kdaj videl, si kdaj slišal takega pozabljenega psa brez gospodarja, kadar
izteza vrat proti nebu in tuli, tuli? Drugi psi stisnejo rep med noge in se
tiho odkradejo, saj mu ne vedo ne tolažbe ne pomoči.« (Söderberg 2015,
81) V kanon švedske književnosti se je brez dvoma zapisal tudi zato, ker
mu je uspelo zliti dve navidezni nasprotji: kritično intelektualno rado-
vednost in transcendentno refleksijo.
366
