Page 135 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 135
BILO JE POVEDANO
Stati in obstati 16(2020): 369-401
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(32)369-401
Marko Kerševan
FRIEDRICH ENGELS (1820–1895)
IN »PRAKRŠČANSTVO«:
OB SPOMINU NA ENGELSOV SPIS
Ob Luthrovem jubileju in 500-letnici simbolnega začetka reforma-
cije je v naši reviji Božidar Debenjak (2017) dokumentiral in osvetlil od-
nos Marxa in Engelsa do reformacije in posebej do Luthra. Pa vendar je
prav, da se ob 200-letnici Engelsovega rojstva ob Engelsu še enkrat za-
ustavimo, in to tudi iz razloga, ki je specifičen za našo revijo. Engelsovo
življenje in delo sta bila bolj, predvsem pa drugače, kot Marxovo obele-
žena s protestantskim okoljem, v katerem je zrasel in se osebnostno obli-
koval. Najneposredneje je to razvidno, ko je v svojih spisih obravnaval
religijo, krščanstvo, protestantizem.
Lahko bi rekli, da je Marx svoje pronicljive, dalekosežne in odmevne
misli o religiji zapisal na nek način mimogrede, ko je obravnaval druge
zanj bistvene teme, od vprašanj svobode in filozofije v mladostnih spi-
sih pa do vprašanj funkcioniranja kapitalistične družbe in razredne-
ga boja v Kapitalu. Religijo je uporabljal kot teren za preverjanje ali kot
gradivo za ilustriranje svojih temeljnih spoznanj. »O religiji« in »o kr-
ščanstvu« ni nikdar pisal, pa čeprav so kasneje nastajali številni zborni-
ki njegovih (in Engelsovih) misli prav s takimi naslovi. Drugače Engels.
O krščanski religiji in religioznosti je pisal v svojem prvem objavljenem
mladostnem spisu Pisma iz Wuppertala (1839) in v svojih zadnjih spi-
sih, kot je Prispevek k zgodovini prakrščanstva (1895). Tudi njegovi ge-
ografskopolitični in zgodovinski pregledi, pa poizkusi sistematizacije
novega »materialističnega pojmovanja« zgodovine in narave, vključuje-
369
Stati in obstati 16(2020): 369-401
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(32)369-401
Marko Kerševan
FRIEDRICH ENGELS (1820–1895)
IN »PRAKRŠČANSTVO«:
OB SPOMINU NA ENGELSOV SPIS
Ob Luthrovem jubileju in 500-letnici simbolnega začetka reforma-
cije je v naši reviji Božidar Debenjak (2017) dokumentiral in osvetlil od-
nos Marxa in Engelsa do reformacije in posebej do Luthra. Pa vendar je
prav, da se ob 200-letnici Engelsovega rojstva ob Engelsu še enkrat za-
ustavimo, in to tudi iz razloga, ki je specifičen za našo revijo. Engelsovo
življenje in delo sta bila bolj, predvsem pa drugače, kot Marxovo obele-
žena s protestantskim okoljem, v katerem je zrasel in se osebnostno obli-
koval. Najneposredneje je to razvidno, ko je v svojih spisih obravnaval
religijo, krščanstvo, protestantizem.
Lahko bi rekli, da je Marx svoje pronicljive, dalekosežne in odmevne
misli o religiji zapisal na nek način mimogrede, ko je obravnaval druge
zanj bistvene teme, od vprašanj svobode in filozofije v mladostnih spi-
sih pa do vprašanj funkcioniranja kapitalistične družbe in razredne-
ga boja v Kapitalu. Religijo je uporabljal kot teren za preverjanje ali kot
gradivo za ilustriranje svojih temeljnih spoznanj. »O religiji« in »o kr-
ščanstvu« ni nikdar pisal, pa čeprav so kasneje nastajali številni zborni-
ki njegovih (in Engelsovih) misli prav s takimi naslovi. Drugače Engels.
O krščanski religiji in religioznosti je pisal v svojem prvem objavljenem
mladostnem spisu Pisma iz Wuppertala (1839) in v svojih zadnjih spi-
sih, kot je Prispevek k zgodovini prakrščanstva (1895). Tudi njegovi ge-
ografskopolitični in zgodovinski pregledi, pa poizkusi sistematizacije
novega »materialističnega pojmovanja« zgodovine in narave, vključuje-
369
