Page 136 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 136
bilo je povedano
jo obsežna poglavja in odstavke, posvečene obravnavi religije, krščan-
stva, protestantizma.1
Kot opozarja že Debenjak, je Engels zrastel (drugače kot Marx) v iz-
razito religioznem družinskem in lokalnem okolju rodnega Barmena;2
in to ne v za severno Nemčijo značilnem večinskem luteranskem, ampak
v manjšinskem, (pietistično) kalvinskem. Njegov osebni prelom/razhod
z religijo je bil prelom in razhod s tako religijo njegovega okolja: pote-
kal je v času in okviru mladostnega, lahko bi celo rekli skorajda še naj-
stniškega, konflikta z njim. Po tem, ko se je v zgodnjih letih preizkušal
celo v religioznem pesništvu, lahko iz pisem vernemu mladostnemu pri-
jatelju Gräberju razberemo njegove – za tako okolje in obdobje značil-
ne – notranje boje z lastnim (ne)verovanjem, ki so ob neposrednem ali
posrednem srečanju z začetki nemške protestantske zgodovinske kriti-
ke Biblije (Strauss), s Heglovimi in Schellingovimi spisi ter (do)končno
s Feuerbachom izzveneli v ateistično opredelitev, ki sta jo kasneje skupaj
z Marxom ob kritiki Feuerbacha vključila v svoje materialistično in di-
alektično pojmovanje človeka, zgodovine in narave (kot se je reklo kas-
neje v marksističnih sistematizacijah).
Lahko tvegamo trditev, da je izkustvo domačega kalvinskoprote-
stantskega okolja – in poti iz njega – kasneje odmevalo v njegovi pozor-
nosti do notranje diferenciranosti krščanstva in samega protestantiz-
ma ter mesta kalvinizma pri tem. Kar zadeva kalvinizem, ob prebiranju
Engelsovih spisov izstopajo tri podobe in poudarki. Podoba/opis ljud-
skega pietističnega kalvinizma v Pismih iz Wuppertala, s čevljarskim
mojstrom z Biblijo na eni polici in steklenico žganja na drugi, v mračni
1 Tako zlasti spisi Položaj Anglije (1844), Nemška kmečka vojna (1850), posthu-
mno izdana Dialektika prirode (1873–1883) in Anti-Dühring (1876–1878), Ludwig
Feuerbach in iztek nemške klasične filozofije (1886), Razvoj socializma od utopije
do znanosti: uvod k angleški izdaji (1892). Vsi ključni pasusi so zbrani v zborniku
Marx, Engels, Lenin: O religiji in cerkvi (MEL), prav tako Engelsova besedila, ki jih
v tem prispevku posebej omenjamo in obravnavamo.
2 Morda ni odveč, če spomnimo, da je z Barmenom kasneje povezana tudi zname-
nita Barmenska teološka izjava iz leta 1934, s katero je del nemških protestantov
odločno nasprotoval nacionalsocializmu. (O tem piše Leon Novak v 17.-18. števil-
ki revije Stati inu obstati leta 2013.)
370
jo obsežna poglavja in odstavke, posvečene obravnavi religije, krščan-
stva, protestantizma.1
Kot opozarja že Debenjak, je Engels zrastel (drugače kot Marx) v iz-
razito religioznem družinskem in lokalnem okolju rodnega Barmena;2
in to ne v za severno Nemčijo značilnem večinskem luteranskem, ampak
v manjšinskem, (pietistično) kalvinskem. Njegov osebni prelom/razhod
z religijo je bil prelom in razhod s tako religijo njegovega okolja: pote-
kal je v času in okviru mladostnega, lahko bi celo rekli skorajda še naj-
stniškega, konflikta z njim. Po tem, ko se je v zgodnjih letih preizkušal
celo v religioznem pesništvu, lahko iz pisem vernemu mladostnemu pri-
jatelju Gräberju razberemo njegove – za tako okolje in obdobje značil-
ne – notranje boje z lastnim (ne)verovanjem, ki so ob neposrednem ali
posrednem srečanju z začetki nemške protestantske zgodovinske kriti-
ke Biblije (Strauss), s Heglovimi in Schellingovimi spisi ter (do)končno
s Feuerbachom izzveneli v ateistično opredelitev, ki sta jo kasneje skupaj
z Marxom ob kritiki Feuerbacha vključila v svoje materialistično in di-
alektično pojmovanje človeka, zgodovine in narave (kot se je reklo kas-
neje v marksističnih sistematizacijah).
Lahko tvegamo trditev, da je izkustvo domačega kalvinskoprote-
stantskega okolja – in poti iz njega – kasneje odmevalo v njegovi pozor-
nosti do notranje diferenciranosti krščanstva in samega protestantiz-
ma ter mesta kalvinizma pri tem. Kar zadeva kalvinizem, ob prebiranju
Engelsovih spisov izstopajo tri podobe in poudarki. Podoba/opis ljud-
skega pietističnega kalvinizma v Pismih iz Wuppertala, s čevljarskim
mojstrom z Biblijo na eni polici in steklenico žganja na drugi, v mračni
1 Tako zlasti spisi Položaj Anglije (1844), Nemška kmečka vojna (1850), posthu-
mno izdana Dialektika prirode (1873–1883) in Anti-Dühring (1876–1878), Ludwig
Feuerbach in iztek nemške klasične filozofije (1886), Razvoj socializma od utopije
do znanosti: uvod k angleški izdaji (1892). Vsi ključni pasusi so zbrani v zborniku
Marx, Engels, Lenin: O religiji in cerkvi (MEL), prav tako Engelsova besedila, ki jih
v tem prispevku posebej omenjamo in obravnavamo.
2 Morda ni odveč, če spomnimo, da je z Barmenom kasneje povezana tudi zname-
nita Barmenska teološka izjava iz leta 1934, s katero je del nemških protestantov
odločno nasprotoval nacionalsocializmu. (O tem piše Leon Novak v 17.-18. števil-
ki revije Stati inu obstati leta 2013.)
370
