Page 137 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 137
marko kerševan
čevljarski delavnici, kjer se združujejo in izmenjujejo mukotrpno delo,
branje Biblije, opravljanje bližnjih in srkanje žganja. Druga podoba in
poudarek je Engelsovo povezovanje kalvinizma z uveljavljajočim se me-
ščanskim svetom, s spodbudami in oporami demokratičnim in republi-
kanskim političnim spremembam3 (drugače od katoliške, pravoslavne
in tudi luteranske usmerjenosti v teh zadevah). Tretja podoba je ugota-
vljanje podobnosti začetkov krščanstva in začetkov modernega sociali-
stičnega gibanja: podobnost glede na okolje nastajanja in delovanja (v
nižjih slojih), glede na (socialno-krščansko) vsebino, glede na družbene
organizacijske oblike (vplivnost posameznih karizmatičnih osebnosti
potujočih pridigarjev, številnost sekt in »sektašenje«). Taka podobnost/
sorodnost (ob vseh siceršnjih razlikah) se Engelsu ni pokazala le iz do-
kumentov in literature o prvotnem krščanstvu in začetkih socialistič-
nega gibanja, ampak tudi iz osebnega poznavanja začetkov modernega
socialističnega/komunističnega gibanja (ki se je pogosto samo predsta-
vljalo kot »pravo krščanstvo«) in sodobne angleške ter nemške religij-
ske scene (ne seveda državnocerkvenega anglikanstva, katolicizma ali
luteranstva, ampak v teh okoljih še vedno živega ali na novo nastajajo-
čega sektantskega in svobodnocerkvenega krščanstva kalvinistične ali
(ana)baptistične provenience, ki je konkuriralo ali se prepletalo s socia-
lističnimi gibanji).4
V tokratnem spominskem srečanju z Engelsom se bomo zaustavili
samo pri njegovem obravnavanju prakrščanstva in izvorov krščanstva.
Temu je posvečen njegov zadnji spis, v katerem obravnava vprašanje re-
ligije; spis sodi sploh med njegova zadnja, še za življenja objavljena be-
3 Tako zapiše: »Calvinova cerkvena ustanova je bila vseskozi demokratična in repu-
blikanska; če pa je bilo republikanizirano celo božje kraljestvo, ali so države tega
sveta še mogle ostati podložne kraljem, škofom in fevdalni gospodi?« (MEL, 260)
4 Pol stoletja kasneje so postale aktualne primerjave in vzporednice/podobno-
sti med izdelano krščansko cerkveno organizacijo – v prvi vrsti rimskokatoli-
ško Cerkvijo – in stalinistično komunistično partijo: s »svetim« statusom temelj-
nih besedil in monopolom cerkvene/partijske hierarhije na njihovo tolmačenje, z
določanjem kanona cerkvenih/partijskih dokumentov, vlogo koncilov/partijskih
kongresov, razmerji med »bazo« navadnih članov in cerkveno/partijsko hierarhi-
jo s kultom voditelja, s cerkvenim »katolištvom« in partijskim »internacionaliz-
mom« itd.
371
čevljarski delavnici, kjer se združujejo in izmenjujejo mukotrpno delo,
branje Biblije, opravljanje bližnjih in srkanje žganja. Druga podoba in
poudarek je Engelsovo povezovanje kalvinizma z uveljavljajočim se me-
ščanskim svetom, s spodbudami in oporami demokratičnim in republi-
kanskim političnim spremembam3 (drugače od katoliške, pravoslavne
in tudi luteranske usmerjenosti v teh zadevah). Tretja podoba je ugota-
vljanje podobnosti začetkov krščanstva in začetkov modernega sociali-
stičnega gibanja: podobnost glede na okolje nastajanja in delovanja (v
nižjih slojih), glede na (socialno-krščansko) vsebino, glede na družbene
organizacijske oblike (vplivnost posameznih karizmatičnih osebnosti
potujočih pridigarjev, številnost sekt in »sektašenje«). Taka podobnost/
sorodnost (ob vseh siceršnjih razlikah) se Engelsu ni pokazala le iz do-
kumentov in literature o prvotnem krščanstvu in začetkih socialistič-
nega gibanja, ampak tudi iz osebnega poznavanja začetkov modernega
socialističnega/komunističnega gibanja (ki se je pogosto samo predsta-
vljalo kot »pravo krščanstvo«) in sodobne angleške ter nemške religij-
ske scene (ne seveda državnocerkvenega anglikanstva, katolicizma ali
luteranstva, ampak v teh okoljih še vedno živega ali na novo nastajajo-
čega sektantskega in svobodnocerkvenega krščanstva kalvinistične ali
(ana)baptistične provenience, ki je konkuriralo ali se prepletalo s socia-
lističnimi gibanji).4
V tokratnem spominskem srečanju z Engelsom se bomo zaustavili
samo pri njegovem obravnavanju prakrščanstva in izvorov krščanstva.
Temu je posvečen njegov zadnji spis, v katerem obravnava vprašanje re-
ligije; spis sodi sploh med njegova zadnja, še za življenja objavljena be-
3 Tako zapiše: »Calvinova cerkvena ustanova je bila vseskozi demokratična in repu-
blikanska; če pa je bilo republikanizirano celo božje kraljestvo, ali so države tega
sveta še mogle ostati podložne kraljem, škofom in fevdalni gospodi?« (MEL, 260)
4 Pol stoletja kasneje so postale aktualne primerjave in vzporednice/podobno-
sti med izdelano krščansko cerkveno organizacijo – v prvi vrsti rimskokatoli-
ško Cerkvijo – in stalinistično komunistično partijo: s »svetim« statusom temelj-
nih besedil in monopolom cerkvene/partijske hierarhije na njihovo tolmačenje, z
določanjem kanona cerkvenih/partijskih dokumentov, vlogo koncilov/partijskih
kongresov, razmerji med »bazo« navadnih članov in cerkveno/partijsko hierarhi-
jo s kultom voditelja, s cerkvenim »katolištvom« in partijskim »internacionaliz-
mom« itd.
371
