Page 140 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 140
bilo je povedano
skih filozofih.« (str. 235) Prvotno podobo krščanstva kažeta po Engelsu
Janezovo Razodetje, Janezova Apokalipsa. Oblikovanje krščanskih do-
gem in moralnega nauka sodi v kasnejši čas, ko so bili napisani evange-
liji in pisma. Bauer po Engelsu nudi dragocene podatke o vzrokih, ki so
privedli krščanstvo do zmage in svetovnega gospostva, toda filozofski
idealizem mu preprečuje, da bi »videl jasno in ostro formuliral«. Zato
Engels raje ponudi lastno pojmovanje, ki »razen na Bauerjevih spisih te-
melji tudi na samostojnih študijah«.
Engels pri tem izpostavi veliko »izravnavajočo moč« – razkrojeval-
no in izenačujočo moč – rimskega zavojevanja in načina obstoja rim-
skega cesarstva: vzpostavitev temeljne razlike med rimskimi državljani
in nedržavljani (ne glede na siceršnje stanovske razlike); državni davčni
vijak in njegovo razkrajajoče izmozgavanje vseh; enotno rimsko pravo,
ki je zanikalo ali ignoriralo dotedanja domača pravila ljudstev in soci-
alnih okolij. Z razkrajanjem politične in socialne povezanosti ter usta-
nov posameznih ljudstev so zatonu zapisane tudi posebne religije, ki so
zrasle s temi ljudstvi, z njihovimi posebnostmi in ustanovami.7 To je pri-
zadelo vsa ljudstva, posebej pa tista podjarmljena, katerih pripadniki so
bili v veliki meri razseljeni in/ali zasužnjeni. Prizadelo je vse sloje, tudi
bogate in svobodne, ki so bili nemočni nasproti državni cesarski in vo-
jaški samovolji; posebej pa seveda sužnje iz razseljenih ljudstev v velikih
prostorih in mestih Rimskega imperija. Še najmanj naj bi bili prizade-
ti kmečki svobodnjaki na podeželju, med katerimi so se zato tradicio-
nalne religije tudi najbolj ohranile (»podeželski pogani«). Krščanstvo je
vstopilo v to stanje splošnega ekonomskega, političnega in intelektual-
nega razkroja, ko so ljudje nihali med vdanostjo v neizbežno in iskanjem
7 Henri Desroche je verjetno prvi iz obravnavanih Engelsovih spisov razbral, da se
je po Engelsu s tem v rimskem imperiju vzpostavil splet razmer/pogojev za izo-
blikovanje (in vsaj parcialno učinkovanje) krščanskega »kulta abstraktnega člo-
veka«, zaradi katerega je kasneje po Marxu postalo »krščanstvo najprimernej-
ša oblika religije za družbo blagovnih proizvajalcev«: univerzalizirana blagovna
proizvodnja in menjava (v kapitalizmu) takega človeka vzpostavljata in zahteva-
ta kot pogoj svojega funkcioniranja. (Desroche 1962, 2, 55–56). Sam sem o tem pi-
sal največ v knjigi Razredna analiza in marksistična družbena teorija (Kerševan
1980,165–78, 208–13).
374
skih filozofih.« (str. 235) Prvotno podobo krščanstva kažeta po Engelsu
Janezovo Razodetje, Janezova Apokalipsa. Oblikovanje krščanskih do-
gem in moralnega nauka sodi v kasnejši čas, ko so bili napisani evange-
liji in pisma. Bauer po Engelsu nudi dragocene podatke o vzrokih, ki so
privedli krščanstvo do zmage in svetovnega gospostva, toda filozofski
idealizem mu preprečuje, da bi »videl jasno in ostro formuliral«. Zato
Engels raje ponudi lastno pojmovanje, ki »razen na Bauerjevih spisih te-
melji tudi na samostojnih študijah«.
Engels pri tem izpostavi veliko »izravnavajočo moč« – razkrojeval-
no in izenačujočo moč – rimskega zavojevanja in načina obstoja rim-
skega cesarstva: vzpostavitev temeljne razlike med rimskimi državljani
in nedržavljani (ne glede na siceršnje stanovske razlike); državni davčni
vijak in njegovo razkrajajoče izmozgavanje vseh; enotno rimsko pravo,
ki je zanikalo ali ignoriralo dotedanja domača pravila ljudstev in soci-
alnih okolij. Z razkrajanjem politične in socialne povezanosti ter usta-
nov posameznih ljudstev so zatonu zapisane tudi posebne religije, ki so
zrasle s temi ljudstvi, z njihovimi posebnostmi in ustanovami.7 To je pri-
zadelo vsa ljudstva, posebej pa tista podjarmljena, katerih pripadniki so
bili v veliki meri razseljeni in/ali zasužnjeni. Prizadelo je vse sloje, tudi
bogate in svobodne, ki so bili nemočni nasproti državni cesarski in vo-
jaški samovolji; posebej pa seveda sužnje iz razseljenih ljudstev v velikih
prostorih in mestih Rimskega imperija. Še najmanj naj bi bili prizade-
ti kmečki svobodnjaki na podeželju, med katerimi so se zato tradicio-
nalne religije tudi najbolj ohranile (»podeželski pogani«). Krščanstvo je
vstopilo v to stanje splošnega ekonomskega, političnega in intelektual-
nega razkroja, ko so ljudje nihali med vdanostjo v neizbežno in iskanjem
7 Henri Desroche je verjetno prvi iz obravnavanih Engelsovih spisov razbral, da se
je po Engelsu s tem v rimskem imperiju vzpostavil splet razmer/pogojev za izo-
blikovanje (in vsaj parcialno učinkovanje) krščanskega »kulta abstraktnega člo-
veka«, zaradi katerega je kasneje po Marxu postalo »krščanstvo najprimernej-
ša oblika religije za družbo blagovnih proizvajalcev«: univerzalizirana blagovna
proizvodnja in menjava (v kapitalizmu) takega človeka vzpostavljata in zahteva-
ta kot pogoj svojega funkcioniranja. (Desroche 1962, 2, 55–56). Sam sem o tem pi-
sal največ v knjigi Razredna analiza in marksistična družbena teorija (Kerševan
1980,165–78, 208–13).
374
