Page 141 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 141
marko kerševan
duhovne odrešitve (ker materialna in politična ni bila mogoča). Pri tem
Engels izpostavi dvoje: razširjeno zavest o grešnosti in krivdi (za pokvar-
jenost sveta) vsakega posameznika in tolažbo, ki jo je vsakemu posame-
zniku nudila podoba Jezusa Kristusa kot tistega, ki se je žrtvoval za odre-
šitev vseh ljudi, in ki je tako vsakemu posamezniku nudila obliko želene
duhovne, notranje odrešitve od pokvarjenosti tega sveta (str. 238–39).
Hkrati se je krščanstvo odločno postavilo proti vsem religijam, ko je
nasprotovalo vsem ceremonijam, vsem ritualom in drugim pravilom
dotedanjih religij, ki/ker so bile vezane na posamezne etnično-verske
skupnosti in dejansko oteževale ali celo onemogočale skupno življenje
v novih razmerah; prav tako je odpravilo prednost Judov in judovskih
kristjanov znotraj novih krščanskih skupnosti, ko je zavrglo zahtevo
po obrezovanju in upoštevanju drugih judovskih ritualnih predpisov.
Z odpravo razdvajajočih religioznih ceremonij se je krščanstvo obrača-
lo neposredno na ljudi vseh ljudstev brez razlike. (str. 240) Zanj ni bilo
več »ne Juda ne Grka, ne moškega ne ženske, ne svobodnega ne sužnja,
saj so vsi eden v Jezusu Kristusu« – je zapisal apostol Pavel. Krščanstvo
je tako postalo »prva možna svetovna religija«.
Tako Engels v tem spisu. Čez deset let v spisu Prispevek k zgodovini
prakrščanstva ponovno povzame temo in teze tega besedila in jih sku-
ša obširneje in natančneje doreči. Vmes je leta 1883 napisal tudi članek
Knjiga Razodetja, v katerem je prav tako povzel svoje zapiske iz preda-
vanj v Berlinu leta 1841, kjer je Benary dokazoval natančen čas nastan-
ka tega spisa v letih 68/69. (MEW 19, 9–16)
Na nek način je bil povod za to ponovno obravnavanje knjiga Ernesta
Renana (1823–1892)8 Izvori krščanstva, v kateri ga je izzval Renanov na-
potek: »Če si hočete predstavljati prve krščanske občine, si oglejte kra-
jevno sekcijo Mednarodnega delavskega združenja.« ( MEL,267) Engels,
ki sicer ne najde dobre besede za Renanovo delo, se s tem napotilom tudi
iz svojih izkušenj strinja. Zgodovina prakrščanstva po njegovem kaže
zanimive podobnosti z modernim delavskim gibanjem. Pri obeh gre za
množično gibanje brezpravnih in zatiranih. Oba oznanjata rešitev iz nji-
8 V slovenskem prevodu imamo od leta 2008 Renanovo delo Jezusovo življenje (La
vie de Jesus, 1863) (Ljubljana: Modrijan).
375
duhovne odrešitve (ker materialna in politična ni bila mogoča). Pri tem
Engels izpostavi dvoje: razširjeno zavest o grešnosti in krivdi (za pokvar-
jenost sveta) vsakega posameznika in tolažbo, ki jo je vsakemu posame-
zniku nudila podoba Jezusa Kristusa kot tistega, ki se je žrtvoval za odre-
šitev vseh ljudi, in ki je tako vsakemu posamezniku nudila obliko želene
duhovne, notranje odrešitve od pokvarjenosti tega sveta (str. 238–39).
Hkrati se je krščanstvo odločno postavilo proti vsem religijam, ko je
nasprotovalo vsem ceremonijam, vsem ritualom in drugim pravilom
dotedanjih religij, ki/ker so bile vezane na posamezne etnično-verske
skupnosti in dejansko oteževale ali celo onemogočale skupno življenje
v novih razmerah; prav tako je odpravilo prednost Judov in judovskih
kristjanov znotraj novih krščanskih skupnosti, ko je zavrglo zahtevo
po obrezovanju in upoštevanju drugih judovskih ritualnih predpisov.
Z odpravo razdvajajočih religioznih ceremonij se je krščanstvo obrača-
lo neposredno na ljudi vseh ljudstev brez razlike. (str. 240) Zanj ni bilo
več »ne Juda ne Grka, ne moškega ne ženske, ne svobodnega ne sužnja,
saj so vsi eden v Jezusu Kristusu« – je zapisal apostol Pavel. Krščanstvo
je tako postalo »prva možna svetovna religija«.
Tako Engels v tem spisu. Čez deset let v spisu Prispevek k zgodovini
prakrščanstva ponovno povzame temo in teze tega besedila in jih sku-
ša obširneje in natančneje doreči. Vmes je leta 1883 napisal tudi članek
Knjiga Razodetja, v katerem je prav tako povzel svoje zapiske iz preda-
vanj v Berlinu leta 1841, kjer je Benary dokazoval natančen čas nastan-
ka tega spisa v letih 68/69. (MEW 19, 9–16)
Na nek način je bil povod za to ponovno obravnavanje knjiga Ernesta
Renana (1823–1892)8 Izvori krščanstva, v kateri ga je izzval Renanov na-
potek: »Če si hočete predstavljati prve krščanske občine, si oglejte kra-
jevno sekcijo Mednarodnega delavskega združenja.« ( MEL,267) Engels,
ki sicer ne najde dobre besede za Renanovo delo, se s tem napotilom tudi
iz svojih izkušenj strinja. Zgodovina prakrščanstva po njegovem kaže
zanimive podobnosti z modernim delavskim gibanjem. Pri obeh gre za
množično gibanje brezpravnih in zatiranih. Oba oznanjata rešitev iz nji-
8 V slovenskem prevodu imamo od leta 2008 Renanovo delo Jezusovo življenje (La
vie de Jesus, 1863) (Ljubljana: Modrijan).
375
