Page 194 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 194
razgledi, vpogledi
konstruktov, ki so se vedno znova nanašali na področje/razmerje kon-
fesionalnosti in nacionalnosti. V prvi vrsti gre za odnos med nemško
nacionalnostjo in nemškim protestantizmom, medtem ko nemška kato-
liška in nacionalno-slovenska katoliška stran ter njuna razmerja niso de-
ležni globlje primerjalne analize v nacionalno-konfesionalnih nasprotjih
in bojih, slovenski protestantizem pa v tem okolju in obdobju tako ali
tako ni igral nobene vloge.1 Kot indirektno odločujoče pomemben fak-
tor vidi še v umeščanju Spodnje Štajerske in Maribora v različne pro-
storske koncepte, ki so bili povezani z ideološkimi osnovnimi odločit-
vami v skladu z vodilnimi teorijami.
Po avtorjevem naziranju ima mariborska evangeličanska župnija s
svojo obrobno geografsko lego in zgodovino sicer specialen profil, ven-
dar primerjava z drugimi evangeličanskimi občinami kaže, da obstaja-
jo podobni razvojni mehanizmi, čeprav z drugačnim formiranjem. Kot
izhodišča, ki naj bi dopuščala osnovne ugotovitve v številnih nemško-
-slovanskih mejnih prostorih, navaja binacionalnost, bikonfesionalnost
in vpliv prometne lege z železniškimi križišči. Kot možne primerjave na-
vaja Evangeličansko cerkev v Trstu/Gorici, Teschenu (Cieszyn, Těšín), na
Sedmograškem ter v Bukovini in Bački, ki jih vse prišteva med cerkve
v diaspori. Prepričan je, da je mogoče iz mikroštudije o evangeličanski
župniji v Mariboru potegniti eksemplarične ugotovitve, ki se nanašajo
na kompleksne odnose med konfesionalnostjo in nacionalnostjo.
Kot je razvidno že iz te predstavitve namena študije, je v knjigi
obravnavano področje, ki daleč presega zgodovino samega območja
1 Ob knjigi in mimo nje ne gre prezreti, da so bili protestanti/evangeličani vsesko-
zi izrazita manjšina tudi med –kakorkoli že opredeljenim – nemškim prebivalst-
vom na sedanjem slovenskem ozemlju v 19. in 20. stoletju in tako tudi na južnem
Štajerskem ter v Mariboru. Velika večina je bila katoliška. Po avstrijskem ljuds-
kem štetju leta 1910 naj bi bilo v Mariboru in širši okolici 32.500 nemško opredel-
jenih prebivalcev (po občevalnem jeziku), mariborska evangeličanska cerkvena
občina naj bi na svojem takratnem vrhuncu štela 2.280 članov; po jugoslovans-
kem ljudskem štetju 1931 je bilo v Mariboru z okolico okrog 5.500 nemško opredel-
jenih, na celotnem južnem Štajerskem 12.410, mariborska evangeličanska občina
pa naj bi štela okrog 1.100 članov. (Po podatkih v knjigi Arnolda Suppana Deutsche
Geschichte in Osten Europas: Zwischen Adria und Karawanken (Berlin: Siedler,
1998), 298, 364 in podatkih v tem prispevku.
428
konstruktov, ki so se vedno znova nanašali na področje/razmerje kon-
fesionalnosti in nacionalnosti. V prvi vrsti gre za odnos med nemško
nacionalnostjo in nemškim protestantizmom, medtem ko nemška kato-
liška in nacionalno-slovenska katoliška stran ter njuna razmerja niso de-
ležni globlje primerjalne analize v nacionalno-konfesionalnih nasprotjih
in bojih, slovenski protestantizem pa v tem okolju in obdobju tako ali
tako ni igral nobene vloge.1 Kot indirektno odločujoče pomemben fak-
tor vidi še v umeščanju Spodnje Štajerske in Maribora v različne pro-
storske koncepte, ki so bili povezani z ideološkimi osnovnimi odločit-
vami v skladu z vodilnimi teorijami.
Po avtorjevem naziranju ima mariborska evangeličanska župnija s
svojo obrobno geografsko lego in zgodovino sicer specialen profil, ven-
dar primerjava z drugimi evangeličanskimi občinami kaže, da obstaja-
jo podobni razvojni mehanizmi, čeprav z drugačnim formiranjem. Kot
izhodišča, ki naj bi dopuščala osnovne ugotovitve v številnih nemško-
-slovanskih mejnih prostorih, navaja binacionalnost, bikonfesionalnost
in vpliv prometne lege z železniškimi križišči. Kot možne primerjave na-
vaja Evangeličansko cerkev v Trstu/Gorici, Teschenu (Cieszyn, Těšín), na
Sedmograškem ter v Bukovini in Bački, ki jih vse prišteva med cerkve
v diaspori. Prepričan je, da je mogoče iz mikroštudije o evangeličanski
župniji v Mariboru potegniti eksemplarične ugotovitve, ki se nanašajo
na kompleksne odnose med konfesionalnostjo in nacionalnostjo.
Kot je razvidno že iz te predstavitve namena študije, je v knjigi
obravnavano področje, ki daleč presega zgodovino samega območja
1 Ob knjigi in mimo nje ne gre prezreti, da so bili protestanti/evangeličani vsesko-
zi izrazita manjšina tudi med –kakorkoli že opredeljenim – nemškim prebivalst-
vom na sedanjem slovenskem ozemlju v 19. in 20. stoletju in tako tudi na južnem
Štajerskem ter v Mariboru. Velika večina je bila katoliška. Po avstrijskem ljuds-
kem štetju leta 1910 naj bi bilo v Mariboru in širši okolici 32.500 nemško opredel-
jenih prebivalcev (po občevalnem jeziku), mariborska evangeličanska cerkvena
občina naj bi na svojem takratnem vrhuncu štela 2.280 članov; po jugoslovans-
kem ljudskem štetju 1931 je bilo v Mariboru z okolico okrog 5.500 nemško opredel-
jenih, na celotnem južnem Štajerskem 12.410, mariborska evangeličanska občina
pa naj bi štela okrog 1.100 članov. (Po podatkih v knjigi Arnolda Suppana Deutsche
Geschichte in Osten Europas: Zwischen Adria und Karawanken (Berlin: Siedler,
1998), 298, 364 in podatkih v tem prispevku.
428
