Page 195 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 195
vincenc rajšp
Evangeličanske cerkvene občine Maribor (in Celja z drugo protestantsko
župnijo na Spodnjem Štajerskem). Že na samem začetku pa je potrebno
omeniti, da bi bilo potrebno diferencirati odnos med konfesijo in naci-
onalnostjo že na slovenskem govornem področju, vsaj glede primerjave
s Trstom in z Gorico, kjer v času Monarhije pri protestantih nikdar ni
prihajalo do nacionalnih nasprotij kot na Štajerskem, in da tamkajšnji
predikanti nikdar niso delovali nemško-nacionalistično, kot se je to do-
gajalo na Spodnjem Štajerskem. Nenazadnje je bil protestant, član evan-
geličanske skupnosti v Gorici, pomemben slovenski politik Karel Lavrič,
kar bi bilo v Mariboru, Celju ali na Ptuju domala nemogoče.2
Glede nacionalnega karakterja mariborske evangeličanske župni-
je želi Trauner ovreči prepričanje medvojnega mariborskega župnika
Johanna Barona, da je bila župnija 100-odstotno nemška, kar po njego-
vem »interessanterweise« tudi še dalje prevladuje v javni in znanstveni
diskusiji. Vendar na osnovi knjige nikakor ne dobimo vtisa, da bi bil
kakšen kotiček Evangeličanske cerkve v Mariboru do leta 1945 rezervi-
ran za protestante slovenskega jezika.
Po 150 letih (2012) od ustanovitve evangeličanske župnije se ponov-
no sprašuje o njeni identiteti, kar zadeva vezanost župnije na določeno
nacionalnost ter pozicioniranje napram Katoliški cerkvi. Med drugim
vidi pomemben moment pri pozicioniranju v tem, da je Slovenija dožive-
la preorientacijo in se po osamosvojitvi zopet prišteva k Srednji Evropi. S
tem naj bi se za zgodovino župnije sklenil krog poti iz časa ustanovitve
v takratni Štajerski, ki naj bi bila samoumevno v Srednji Evropi. Prav
tako je prepričan, da v tem prostoru danes ne obstaja več nekdanja pro-
gramatična povezava med konfesionalnostjo in nacionalnostjo, ker eno-
stavno ni omembe vredne skupine evangeličanov nemške narodnosti.
Vendar kljub temu poudari slovenski nacionalni pomen protestantizma
že zaradi jezika in pomena Primoža Trubarja.
Za čas po letu 1945 poudari, da je osamosvojitev Slovenije pome-
nila za evangeličane pomenila konec obdobja stisk [Durststrecke], po-
tem ko je bila mariborska župnija kot nemška na osnovi povezave kon-
fesionalnost ‒ nacionalnost razbita. Zaradi izgona nemške manjšine se
2 O tem pišem v reviji Stati inu obstati 28/2018.
429
Evangeličanske cerkvene občine Maribor (in Celja z drugo protestantsko
župnijo na Spodnjem Štajerskem). Že na samem začetku pa je potrebno
omeniti, da bi bilo potrebno diferencirati odnos med konfesijo in naci-
onalnostjo že na slovenskem govornem področju, vsaj glede primerjave
s Trstom in z Gorico, kjer v času Monarhije pri protestantih nikdar ni
prihajalo do nacionalnih nasprotij kot na Štajerskem, in da tamkajšnji
predikanti nikdar niso delovali nemško-nacionalistično, kot se je to do-
gajalo na Spodnjem Štajerskem. Nenazadnje je bil protestant, član evan-
geličanske skupnosti v Gorici, pomemben slovenski politik Karel Lavrič,
kar bi bilo v Mariboru, Celju ali na Ptuju domala nemogoče.2
Glede nacionalnega karakterja mariborske evangeličanske župni-
je želi Trauner ovreči prepričanje medvojnega mariborskega župnika
Johanna Barona, da je bila župnija 100-odstotno nemška, kar po njego-
vem »interessanterweise« tudi še dalje prevladuje v javni in znanstveni
diskusiji. Vendar na osnovi knjige nikakor ne dobimo vtisa, da bi bil
kakšen kotiček Evangeličanske cerkve v Mariboru do leta 1945 rezervi-
ran za protestante slovenskega jezika.
Po 150 letih (2012) od ustanovitve evangeličanske župnije se ponov-
no sprašuje o njeni identiteti, kar zadeva vezanost župnije na določeno
nacionalnost ter pozicioniranje napram Katoliški cerkvi. Med drugim
vidi pomemben moment pri pozicioniranju v tem, da je Slovenija dožive-
la preorientacijo in se po osamosvojitvi zopet prišteva k Srednji Evropi. S
tem naj bi se za zgodovino župnije sklenil krog poti iz časa ustanovitve
v takratni Štajerski, ki naj bi bila samoumevno v Srednji Evropi. Prav
tako je prepričan, da v tem prostoru danes ne obstaja več nekdanja pro-
gramatična povezava med konfesionalnostjo in nacionalnostjo, ker eno-
stavno ni omembe vredne skupine evangeličanov nemške narodnosti.
Vendar kljub temu poudari slovenski nacionalni pomen protestantizma
že zaradi jezika in pomena Primoža Trubarja.
Za čas po letu 1945 poudari, da je osamosvojitev Slovenije pome-
nila za evangeličane pomenila konec obdobja stisk [Durststrecke], po-
tem ko je bila mariborska župnija kot nemška na osnovi povezave kon-
fesionalnost ‒ nacionalnost razbita. Zaradi izgona nemške manjšine se
2 O tem pišem v reviji Stati inu obstati 28/2018.
429
