Page 196 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 196
razgledi, vpogledi
je narodnostna sestava župnije bistveno spremenila. Model povezave
med nemško nacionalnostjo in protestantizmom, ki ga je izdelal župnik
Johann Baron v medvojnem času – podobno kot župnik Mahnert na
prelomu stoletja z gibanjem Proč od Rima (Los-von-Rom-Bewegung) –,
je sicer dinamiziral povezavo med konfesionalnostjo in nacionalnostjo,
vendar je veljal le za tisti čas. Uresničeval ga je na osnovi ideje nemške-
ga manjšinskega poslanstva (»volksdeutsche Sendung«) ter v tem smislu
sodeloval v Kulturbundu (Schwäbisch-Deutscher Kulturbund). V tem sa-
morazumevanju je bila župnija pojmovana kot »100-odstotno nemška«.
Temu avtor oporeka na osnovi rezultatov štetja iz leta 1931, kjer je nave-
deno več protestantov, kot jih je bilo v mariborski evangeličanski obči-
ni. Kot posledico tega, da so župnijo pojmovali kot popolnoma nemško,
razlaga dejstvo, da je lahko tako gladko tekel prehod Kulturbunda k na-
cionalsocializmu, prav tako kot v letih 1914 do 1945 prehod od nemške-
ga »Sonderbewusstsein« h kolaboraciji z nacionalsocializmom. Vendar
po avtorjevem prepričanju po zasedbi Spodnje Štajerske ni prišlo do
pričakovane integracije, temveč do preloma med nacionalsocialističnim
vodstvom in Evangeličansko cerkvijo. Žal si avtor ne postavlja vprašanja,
koliko protestantov je aktivno sodelovalo z okupacijskimi oblastmi in
koliko Slovencev je to prizadelo.
Približevanje nemškemu nacionalsocializmu naj bi bila reakcija nem-
ške manjšine na manjšinsko politiko Jugoslavije med obema vojnama,
ki naj bi jo določal južnoslovansko usmerjen panslavizem. Po »izsilje-
nem odhodu« župnika Mahnerta leta 1919 (dejansko je župnik pobegnil
čez mejo pred obravnavo na sodišču, zaradi pogrebne pridige decembra
1918) so se zadeve konsolidirale šele po letu 1930, gibanje Proč od Rima
se je po vojni nadaljevalo, čeprav se je župnik Baron pri pridigah vzdržal
političnih namigovanj. Zdaj se je skupnost dokončno imela za zunanjo
predstražo na jugu nemškega kulturnega prostora. (str. 416) Nadaljuje
s široko razlago gibanja Proč od Rima. Slednje je bilo nedvomno po-
membno za Nemce, saj jih je peljalo iz Katoliške cerkve v protestantizem,
nima pa nobenega posebnega pomena za Slovence. Župnik Mahnert je
napravil iz mariborske župnije eno vodilnih župnij tega gibanja in je k
Los von Rom pripel še izrek Hin zum Evangelium – K evangeliju. Koliko
430
je narodnostna sestava župnije bistveno spremenila. Model povezave
med nemško nacionalnostjo in protestantizmom, ki ga je izdelal župnik
Johann Baron v medvojnem času – podobno kot župnik Mahnert na
prelomu stoletja z gibanjem Proč od Rima (Los-von-Rom-Bewegung) –,
je sicer dinamiziral povezavo med konfesionalnostjo in nacionalnostjo,
vendar je veljal le za tisti čas. Uresničeval ga je na osnovi ideje nemške-
ga manjšinskega poslanstva (»volksdeutsche Sendung«) ter v tem smislu
sodeloval v Kulturbundu (Schwäbisch-Deutscher Kulturbund). V tem sa-
morazumevanju je bila župnija pojmovana kot »100-odstotno nemška«.
Temu avtor oporeka na osnovi rezultatov štetja iz leta 1931, kjer je nave-
deno več protestantov, kot jih je bilo v mariborski evangeličanski obči-
ni. Kot posledico tega, da so župnijo pojmovali kot popolnoma nemško,
razlaga dejstvo, da je lahko tako gladko tekel prehod Kulturbunda k na-
cionalsocializmu, prav tako kot v letih 1914 do 1945 prehod od nemške-
ga »Sonderbewusstsein« h kolaboraciji z nacionalsocializmom. Vendar
po avtorjevem prepričanju po zasedbi Spodnje Štajerske ni prišlo do
pričakovane integracije, temveč do preloma med nacionalsocialističnim
vodstvom in Evangeličansko cerkvijo. Žal si avtor ne postavlja vprašanja,
koliko protestantov je aktivno sodelovalo z okupacijskimi oblastmi in
koliko Slovencev je to prizadelo.
Približevanje nemškemu nacionalsocializmu naj bi bila reakcija nem-
ške manjšine na manjšinsko politiko Jugoslavije med obema vojnama,
ki naj bi jo določal južnoslovansko usmerjen panslavizem. Po »izsilje-
nem odhodu« župnika Mahnerta leta 1919 (dejansko je župnik pobegnil
čez mejo pred obravnavo na sodišču, zaradi pogrebne pridige decembra
1918) so se zadeve konsolidirale šele po letu 1930, gibanje Proč od Rima
se je po vojni nadaljevalo, čeprav se je župnik Baron pri pridigah vzdržal
političnih namigovanj. Zdaj se je skupnost dokončno imela za zunanjo
predstražo na jugu nemškega kulturnega prostora. (str. 416) Nadaljuje
s široko razlago gibanja Proč od Rima. Slednje je bilo nedvomno po-
membno za Nemce, saj jih je peljalo iz Katoliške cerkve v protestantizem,
nima pa nobenega posebnega pomena za Slovence. Župnik Mahnert je
napravil iz mariborske župnije eno vodilnih župnij tega gibanja in je k
Los von Rom pripel še izrek Hin zum Evangelium – K evangeliju. Koliko
430
