Page 199 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 199
vincenc rajšp
ustanovitve župnije«). Izdajo protestantskega patenta leta 1861 pripisu-
je dosežku liberalne ere, ki se je začela z letom 1859. Kot poudari, je pa-
tent pomenil zakonsko osnovo za enakopravnost evangeličanske Cerkve
ter zlom kultnega monopola Rimskokatoliške cerkve. Družbeni okvir,
v katerem se je protestantizem lahko integriral, pa so bila industrijska
mesta v vzponu, med katera šteje tudi Maribor. Protestantizem se na
Štajerskem ni etabliral takoj po izidu tolerančnega patenta leta 1781, tem-
več šele z ustanovitvijo seniorata leta 1847; samostojna župnija v Gradcu
je bila ustanovljena leta 1856, obsegala pa je tudi Maribor. Kot odločilni
dinamizarajoči faktor označuje industrijo. Politični liberalizem je ustva-
ril pravne okvirne pogoje za emancipacijo evangeličanske Cerkve, go-
spodarski liberalizem pa je dosegel s socialnimi posledicami indirektno
okrepitev cerkvenih struktur, kar je veljalo tudi za ustanovitev župnij v
Mariboru in na Ptuju. V avstrijskem kontekstu je pomenil liberalizem za
evangeličanske cerkve »osvoboditev iz primeža rimskokatoliško orienti-
rane države in emancipacijo naproti Rimskokatoliški cerkvi«. Nastanek
novih župnij, v zakonskih okvirih 100 družin ali 500 oseb, je finanč-
no omogočalo društvo Gustav Adolf (Gustav-Adolf-Verein), ustanovlje-
no leta 1832, s sedežem v Leipzigu; v Avstriji je bilo dovoljeno leta 1859.
Maribor avtor šteje med tista mesta, ki so bila »od nekdaj jasno libe-
ralno obarvana«. Politična liberalna doba je trajala do leta 1879, nasled-
njih 15 let so vladali konservativni federalisti, ki so se običajno naslanjali
na slovanske koalicije, kar je bilo gojišče za nacionalna gibanja. Vendar
je gospodarski liberalizem v zahodni polovici države še naprej vplival na
družbeno življenje. Predvsem delavske migracije in preselitvena gibanja
so spreminjala družbene sisteme in pripomogla h kulturnemu transfer-
ju. Naraščanje števila protestantov je tudi v Mariboru pogojevala indu-
strializacija s potrebami po novih delavcih. Maribor in Ptuj sta bili naj-
večji nemški naselbini na slovenskem jezikovnem področju, na katerem
je bilo še več nemških otokov. Število Nemcev ugotavlja po takratnih
štetjih prebivalstva, pri čemer »občevalni jezik« enači z narodnostjo, ne
le v mestih, temveč tudi trgih, kot so Sv. Lenart v Slovenskih goricah,
Ljutomer, Slovenska Bistrica itd. Z družbeno vlogo mest na Spodnjem
Štajerskem se je v zadnjih desetletjih Monarhije nemški vpliv širil pre-
433
ustanovitve župnije«). Izdajo protestantskega patenta leta 1861 pripisu-
je dosežku liberalne ere, ki se je začela z letom 1859. Kot poudari, je pa-
tent pomenil zakonsko osnovo za enakopravnost evangeličanske Cerkve
ter zlom kultnega monopola Rimskokatoliške cerkve. Družbeni okvir,
v katerem se je protestantizem lahko integriral, pa so bila industrijska
mesta v vzponu, med katera šteje tudi Maribor. Protestantizem se na
Štajerskem ni etabliral takoj po izidu tolerančnega patenta leta 1781, tem-
več šele z ustanovitvijo seniorata leta 1847; samostojna župnija v Gradcu
je bila ustanovljena leta 1856, obsegala pa je tudi Maribor. Kot odločilni
dinamizarajoči faktor označuje industrijo. Politični liberalizem je ustva-
ril pravne okvirne pogoje za emancipacijo evangeličanske Cerkve, go-
spodarski liberalizem pa je dosegel s socialnimi posledicami indirektno
okrepitev cerkvenih struktur, kar je veljalo tudi za ustanovitev župnij v
Mariboru in na Ptuju. V avstrijskem kontekstu je pomenil liberalizem za
evangeličanske cerkve »osvoboditev iz primeža rimskokatoliško orienti-
rane države in emancipacijo naproti Rimskokatoliški cerkvi«. Nastanek
novih župnij, v zakonskih okvirih 100 družin ali 500 oseb, je finanč-
no omogočalo društvo Gustav Adolf (Gustav-Adolf-Verein), ustanovlje-
no leta 1832, s sedežem v Leipzigu; v Avstriji je bilo dovoljeno leta 1859.
Maribor avtor šteje med tista mesta, ki so bila »od nekdaj jasno libe-
ralno obarvana«. Politična liberalna doba je trajala do leta 1879, nasled-
njih 15 let so vladali konservativni federalisti, ki so se običajno naslanjali
na slovanske koalicije, kar je bilo gojišče za nacionalna gibanja. Vendar
je gospodarski liberalizem v zahodni polovici države še naprej vplival na
družbeno življenje. Predvsem delavske migracije in preselitvena gibanja
so spreminjala družbene sisteme in pripomogla h kulturnemu transfer-
ju. Naraščanje števila protestantov je tudi v Mariboru pogojevala indu-
strializacija s potrebami po novih delavcih. Maribor in Ptuj sta bili naj-
večji nemški naselbini na slovenskem jezikovnem področju, na katerem
je bilo še več nemških otokov. Število Nemcev ugotavlja po takratnih
štetjih prebivalstva, pri čemer »občevalni jezik« enači z narodnostjo, ne
le v mestih, temveč tudi trgih, kot so Sv. Lenart v Slovenskih goricah,
Ljutomer, Slovenska Bistrica itd. Z družbeno vlogo mest na Spodnjem
Štajerskem se je v zadnjih desetletjih Monarhije nemški vpliv širil pre-
433
