Page 198 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 198
razgledi, vpogledi
zapisal Wilhelm Sillem v delu Primus Truber der Reformator Krains.
Nenazadnje pa je liberalna era zakoličila ustavno dobo s političnim vo-
lilnim sistemom, ki je omogočil tudi konfesionalizmu in nacionalizmu
preiti na nove bojne pozicije.
Posamezna poglavja v knjigi
Prvo poglavje je uvod v knjigo, ki obravnava metodološke premisle-
ke in namen, periodizacijo ter razčlenitev in ključne pojme: nacional-
nost, konfesionalnost, Spodnja Štajerska ter jugovzhodna Srednja Evropa.
Sprašuje se o umestitvi zgodovinske regije Štajerska/Steiermark v pro-
storsko delitev Evrope. Sklicuje se na definicijo Petra Jordana, da se
vsaka prostorska delitev in vsak dokaz prostorske identitete sicer lah-
ko naslanja na empirično dobljena dejstva, vendar je v bistvu socialni in
kulturni konstrukt. Ti miselni vzorci pa so bili, kot zelo razločno kaže
zgodovina Evangeličanske župnije Maribor, v okviru nemškega prote-
stantizma na Slovenskem tudi program. V okviru takih teorij je tudi
koncept iz leta 1925, ki je Vzhodno Srednjo Evropo videl tam, kjer so
obstajale nemške manjšine, zaradi česar je spadala vanjo tudi Štajerska.
To pa se je obrnilo delno že po prvi in domala dokončno po drugi sve-
tovni vojni, ko tukaj ni bilo več nemške manjšine in je jugoslovanski del
Štajerske pripadel na Balkan usmerjeni Jugoslaviji. Po letu 1991 pa nek-
danja Spodnja Štajerska nedvomno ponovno spada v Srednjo Evropo,
tako kot Avstrija in Češka; vendar spada ta, skupaj z mestom Maribor,
v srednjeevropsko obrobje, obrobja pa naj bi imela posebne značilnosti.
Tako kot značilno za Spodnjo Štajersko navaja, da se je po eni strani za-
radi mejnega karakterja krepil nacionalizem, vendar je vsaj do leta 1914
prevladovalo skupno, kljub zaostrenim nacionalnim razdiralnim kon-
fliktom. Šele prva svetovna vojna in nadaljnji nacionalizem sta ukinila to
neizrečeno skupno podlago. Vsa ta delovanja so izoblikovala konfliktne
linije in prelome tudi v zgodovini mariborske evangeličanske župnije.
V drugem poglavju opisuje nastanek župnije (farne skupnosti) v
Mariboru pod predznakom liberalizma (»liberalizem kot predpostavka
432
zapisal Wilhelm Sillem v delu Primus Truber der Reformator Krains.
Nenazadnje pa je liberalna era zakoličila ustavno dobo s političnim vo-
lilnim sistemom, ki je omogočil tudi konfesionalizmu in nacionalizmu
preiti na nove bojne pozicije.
Posamezna poglavja v knjigi
Prvo poglavje je uvod v knjigo, ki obravnava metodološke premisle-
ke in namen, periodizacijo ter razčlenitev in ključne pojme: nacional-
nost, konfesionalnost, Spodnja Štajerska ter jugovzhodna Srednja Evropa.
Sprašuje se o umestitvi zgodovinske regije Štajerska/Steiermark v pro-
storsko delitev Evrope. Sklicuje se na definicijo Petra Jordana, da se
vsaka prostorska delitev in vsak dokaz prostorske identitete sicer lah-
ko naslanja na empirično dobljena dejstva, vendar je v bistvu socialni in
kulturni konstrukt. Ti miselni vzorci pa so bili, kot zelo razločno kaže
zgodovina Evangeličanske župnije Maribor, v okviru nemškega prote-
stantizma na Slovenskem tudi program. V okviru takih teorij je tudi
koncept iz leta 1925, ki je Vzhodno Srednjo Evropo videl tam, kjer so
obstajale nemške manjšine, zaradi česar je spadala vanjo tudi Štajerska.
To pa se je obrnilo delno že po prvi in domala dokončno po drugi sve-
tovni vojni, ko tukaj ni bilo več nemške manjšine in je jugoslovanski del
Štajerske pripadel na Balkan usmerjeni Jugoslaviji. Po letu 1991 pa nek-
danja Spodnja Štajerska nedvomno ponovno spada v Srednjo Evropo,
tako kot Avstrija in Češka; vendar spada ta, skupaj z mestom Maribor,
v srednjeevropsko obrobje, obrobja pa naj bi imela posebne značilnosti.
Tako kot značilno za Spodnjo Štajersko navaja, da se je po eni strani za-
radi mejnega karakterja krepil nacionalizem, vendar je vsaj do leta 1914
prevladovalo skupno, kljub zaostrenim nacionalnim razdiralnim kon-
fliktom. Šele prva svetovna vojna in nadaljnji nacionalizem sta ukinila to
neizrečeno skupno podlago. Vsa ta delovanja so izoblikovala konfliktne
linije in prelome tudi v zgodovini mariborske evangeličanske župnije.
V drugem poglavju opisuje nastanek župnije (farne skupnosti) v
Mariboru pod predznakom liberalizma (»liberalizem kot predpostavka
432
