Page 200 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 200
razgledi, vpogledi
ko mestnih meja. Pretežno nemška mesta Maribor, Celje in Ptuj so bila
mesta z lastnim statutom, vendar pri njih ni šlo le za mestno samoupra-
vo, kjer je bila poslovni jezik nemščina, temveč so bili v njih tudi sedeži
političnih organov prve instance, kjer je kljub določilom ustave o ena-
kopravnosti v uradovanju prav tako prevladovala nemščina, s čimer je
delovanje nemške uprave segalo daleč čez meje mestne samouprave. S
primerom mariborskega vikarja Huberta Tafernerja, ki je odrastel na
Ptuju, ponazori, da so Nemci na Slovence (Windischen) gledali z oma-
lovaževanjem, kot na ljudstvo kmetov in služinčadi.
Nasprotja med Slovenci in Nemci naj bi se intenzivirala po letu 1870,
po ustanovitvi nemškega Rajha, kar je mobilizirajoče vplivalo na Nemce
na Spodnjem Štajerskem. Nacionalni konflikt razlaga še s socialnim
konfliktom podeželje ‒ mesto, ki ga je še povečevalo naraščanje nem-
škega prebivalstva v mestih do konca prve svetovne vojne. Na slovenski
strani naj bi k nacionalnim nasprotjem prispeval prenos škofijskega se-
deža iz Šent Andraža v Maribor, kar je pripomoglo, da je katoliška du-
hovščina postala »pomemben nosilec slovenskega nacionalnega giba-
nja«. Glede konfesionalnega odnosa v času ustanovitve evangeličanske
župnije v Mariboru pa ugotavlja, da v nasprotju s Šlezijo, kjer so se kleri-
kalni časopisi spopadali tudi s protestantizmom, »v tej smeri pri sloven-
sko nacionalnih klerikalcih v času ustanovitve župnije tega ni zaslediti«.
Znotrajnarodna nasprotja v zvezi s protestantizmom pri Slovencih
ponazori z Ivanom Cankarjem, da je »povezanost med klerom in politi-
ko dokaz nadaljevanja dela protireformacije«. Za ponazoritev zaostritve
odnosov med nacionalnostima pa uporabi jezikovni spor, povezan z
gimnazijo v Celju, ki so ga »slovenskemu nacionalizmu blizu stoječa
Rimskokatoliška cerkev in nemški nacionalci propagandistično upo-
rabljali za politični pritisk«. Nerešeno šolsko vprašanje naj bi povzro-
čilo masivne aktivnosti nemškonacionalnega Schulvereina (Deutscher
Schulverein), ki je ustanavljal nemške šole in vrtce na Spodnjem
Štajerskem. Delo nemškega Schulvereina in društva Südmark na nem-
ški strani ter delovanje Ciril-Metodove družbe na slovenski naj bi bila po
letu 1890 nosilca narodnostnega boja [Volkskampf].
434
ko mestnih meja. Pretežno nemška mesta Maribor, Celje in Ptuj so bila
mesta z lastnim statutom, vendar pri njih ni šlo le za mestno samoupra-
vo, kjer je bila poslovni jezik nemščina, temveč so bili v njih tudi sedeži
političnih organov prve instance, kjer je kljub določilom ustave o ena-
kopravnosti v uradovanju prav tako prevladovala nemščina, s čimer je
delovanje nemške uprave segalo daleč čez meje mestne samouprave. S
primerom mariborskega vikarja Huberta Tafernerja, ki je odrastel na
Ptuju, ponazori, da so Nemci na Slovence (Windischen) gledali z oma-
lovaževanjem, kot na ljudstvo kmetov in služinčadi.
Nasprotja med Slovenci in Nemci naj bi se intenzivirala po letu 1870,
po ustanovitvi nemškega Rajha, kar je mobilizirajoče vplivalo na Nemce
na Spodnjem Štajerskem. Nacionalni konflikt razlaga še s socialnim
konfliktom podeželje ‒ mesto, ki ga je še povečevalo naraščanje nem-
škega prebivalstva v mestih do konca prve svetovne vojne. Na slovenski
strani naj bi k nacionalnim nasprotjem prispeval prenos škofijskega se-
deža iz Šent Andraža v Maribor, kar je pripomoglo, da je katoliška du-
hovščina postala »pomemben nosilec slovenskega nacionalnega giba-
nja«. Glede konfesionalnega odnosa v času ustanovitve evangeličanske
župnije v Mariboru pa ugotavlja, da v nasprotju s Šlezijo, kjer so se kleri-
kalni časopisi spopadali tudi s protestantizmom, »v tej smeri pri sloven-
sko nacionalnih klerikalcih v času ustanovitve župnije tega ni zaslediti«.
Znotrajnarodna nasprotja v zvezi s protestantizmom pri Slovencih
ponazori z Ivanom Cankarjem, da je »povezanost med klerom in politi-
ko dokaz nadaljevanja dela protireformacije«. Za ponazoritev zaostritve
odnosov med nacionalnostima pa uporabi jezikovni spor, povezan z
gimnazijo v Celju, ki so ga »slovenskemu nacionalizmu blizu stoječa
Rimskokatoliška cerkev in nemški nacionalci propagandistično upo-
rabljali za politični pritisk«. Nerešeno šolsko vprašanje naj bi povzro-
čilo masivne aktivnosti nemškonacionalnega Schulvereina (Deutscher
Schulverein), ki je ustanavljal nemške šole in vrtce na Spodnjem
Štajerskem. Delo nemškega Schulvereina in društva Südmark na nem-
ški strani ter delovanje Ciril-Metodove družbe na slovenski naj bi bila po
letu 1890 nosilca narodnostnega boja [Volkskampf].
434
