Page 201 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 201
vincenc rajšp
Nadaljuje z ustanovitvijo župnije v Mariboru, katere začetki sega-
jo na Ptuj, kjer je bil leta 1856 prvi protestantski pogreb, leta 1857 pa so
dobili svoj del pokopališča, ki je že leta 1860 postalo premajhno zaradi
velikega deleža vojakov. V Mariboru je bila leta 1856 ustanovljena po-
družnica župnije v Gradcu. Iniciator župnije je bil klobučar Heinrich
Jalas, ki je prišel iz Mecklenburga. Oficialna ustanovitev samostojne
evangeličanske župnije je bila izvedena julija 1862. Ustanovljena je bila
kot dvojna župnija Maribor-Ptuj (Marburg-Pettau). V letih 1868–69 je
bila zgrajena cerkev. Zajemala je približno mariborsko okrožje, raz-
mejitev z graško župnijo ni bila jasna. Večina protestantov je bivala v
Mariboru, krepil jo je prihod nemškega delavstva, člani so bili nemške
nacionalnosti. Do nasprotij s katoliško stranjo je največkrat prihajalo ob
vprašanju pogrebov ter glede vzgoje otrok.
Protestantizem avtor predstavlja kot konfesijo meščanske moderne,
pripisuje mu verskosociološko naprednost v kulturi, kar naj bi se kaza-
lo v boju med nemško državo in Katoliško cerkvijo kot Kulturkampf. V
Avstriji so bili predvsem na Dunaju v drugi polovici 19. stoletja prote-
stanti močno zastopani na univerzi v profesorskem zboru. V zvezi s poj-
mom »moderen« navaja za Maribor gradbenika modernega Maribora
Friedricha Friedrigerja (1852–1922), ki je v Maribor prišel leta 1905 iz
mesta Sighişoara (Schäßburg, Segesvár) na Sedmograškem. Drugi je
Hermann Goethe (1837–1911), ustanovitelj Deželne sadjarske in vinar-
ske šole v Mariboru, ki je prišel iz Naumburga ob Saali. Tretji omenje-
ni je Otmar Reiser (1861–1936), rojen v Pekrah, ki je bil 30 let vodja zo-
ološkega oddelka (danes) Zemaljskega muzeja Bosne in Hercegovine.
Glede teološkega programa protestantov močno poudarja nagnjenost
k liberalizmu ter liberalni teologiji; k tej teološki smeri prišteva tudi žu-
pnika Ludvika Mahnerta. Tipični zastopniki družbenega liberalizma so
bili tudi številni evangeličani, ki so prišli v Maribor.
Liberalni duh se je izražal v visokem cenjenju odprte, moderne druž-
be. Pritegnitev moderne v tradicionalne forme krščanske miselne de-
diščine v smislu liberalne teologije je imelo za posledico, da je evange-
ličanska cerkev razvila integrativno delovanje daleč preko cerkvenih
meja. Se je pa ustvarjala distanca do Katoliške cerkve. Odpor liberal-
435
Nadaljuje z ustanovitvijo župnije v Mariboru, katere začetki sega-
jo na Ptuj, kjer je bil leta 1856 prvi protestantski pogreb, leta 1857 pa so
dobili svoj del pokopališča, ki je že leta 1860 postalo premajhno zaradi
velikega deleža vojakov. V Mariboru je bila leta 1856 ustanovljena po-
družnica župnije v Gradcu. Iniciator župnije je bil klobučar Heinrich
Jalas, ki je prišel iz Mecklenburga. Oficialna ustanovitev samostojne
evangeličanske župnije je bila izvedena julija 1862. Ustanovljena je bila
kot dvojna župnija Maribor-Ptuj (Marburg-Pettau). V letih 1868–69 je
bila zgrajena cerkev. Zajemala je približno mariborsko okrožje, raz-
mejitev z graško župnijo ni bila jasna. Večina protestantov je bivala v
Mariboru, krepil jo je prihod nemškega delavstva, člani so bili nemške
nacionalnosti. Do nasprotij s katoliško stranjo je največkrat prihajalo ob
vprašanju pogrebov ter glede vzgoje otrok.
Protestantizem avtor predstavlja kot konfesijo meščanske moderne,
pripisuje mu verskosociološko naprednost v kulturi, kar naj bi se kaza-
lo v boju med nemško državo in Katoliško cerkvijo kot Kulturkampf. V
Avstriji so bili predvsem na Dunaju v drugi polovici 19. stoletja prote-
stanti močno zastopani na univerzi v profesorskem zboru. V zvezi s poj-
mom »moderen« navaja za Maribor gradbenika modernega Maribora
Friedricha Friedrigerja (1852–1922), ki je v Maribor prišel leta 1905 iz
mesta Sighişoara (Schäßburg, Segesvár) na Sedmograškem. Drugi je
Hermann Goethe (1837–1911), ustanovitelj Deželne sadjarske in vinar-
ske šole v Mariboru, ki je prišel iz Naumburga ob Saali. Tretji omenje-
ni je Otmar Reiser (1861–1936), rojen v Pekrah, ki je bil 30 let vodja zo-
ološkega oddelka (danes) Zemaljskega muzeja Bosne in Hercegovine.
Glede teološkega programa protestantov močno poudarja nagnjenost
k liberalizmu ter liberalni teologiji; k tej teološki smeri prišteva tudi žu-
pnika Ludvika Mahnerta. Tipični zastopniki družbenega liberalizma so
bili tudi številni evangeličani, ki so prišli v Maribor.
Liberalni duh se je izražal v visokem cenjenju odprte, moderne druž-
be. Pritegnitev moderne v tradicionalne forme krščanske miselne de-
diščine v smislu liberalne teologije je imelo za posledico, da je evange-
ličanska cerkev razvila integrativno delovanje daleč preko cerkvenih
meja. Se je pa ustvarjala distanca do Katoliške cerkve. Odpor liberal-
435
