Page 205 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 205
vincenc rajšp
slovenske nacionalnosti. Ker pa so izhajali iz konstrukta čisto nemške
župnije, v programatičnem oziru Slovenci niso predstavljali nikakršne
konkurence. Priznava sicer, da so številni »Nemci« po poreklu sloven-
ske nacionalnosti, ki so klonili germanizacijskemu pritisku 19. stoletja.
V nasprotju z realno situacijo pa so župnijski nosilci odločanja vztra-
jali pri konstruktu čisto nemške župnije in protestantizem se je (kljub
»mnogim nenemškim sestavinam«) predvsem na pridigarskih posta-
jah prikazoval kot »nemška religija«, z vsemi implikacijami, od kultur-
nega protestantizma do simpatij do vsenemškega schönererjanstva. V
Radljah (Mahrenberg) so na primer Schönererja proglasili za častnega
meščana. Za leta 1905 novozgrajeno cerkev v Radljah je Mahnert priča-
koval, da »bo skromna luteranska cerkvica skala, na kateri se bodo raz-
bili slovenski (windische) valovi«.
Podrobneje predstavi tudi nastanek in delovanje evangeličanske
skupnosti v Šentilju, ki je bila podružnica mariborske evangeličan-
ske župnije. Njen nastanek je povezan z aktivnostjo društva Südmark.
Ustanovljeno je bilo leta 1889 v Gradcu, pojmovalo pa se je kot nem-
ška zaščitna, interesna in samopomočna organizacija za gospodarsko
in kulturno področje. Med drugim si je zadala nalogo nemške poseli-
tve med Šentiljem in Mariborom, ki bi predstavljala nemški most med
Mariborom in nemškim sklenjenim naselitvenim področjem. Nakupila
je 964 hektarjev zemlje in v letih 1907–1914 naselila 64 protestantskih
družin s 368 člani iz Nemčije in Češkega rudogorja. Kot vodja je deloval
vodilni član mariborske evangeličanske župnije Karl Fraiß. Prvo evan-
geličansko bogoslužje v Šentilju je bilo leta 1907.
Na koncu poglavja avtor predstavi še pomembnejše osebnosti, ki so
prestopile v Evangeličansko cerkev. Pri prestopih je igral določeno vlogo
tudi oficir pisatelj Hans Bartsch, ki se je v svojih romanih opredeljeval za
protestante, bil prijatelj župnika Mahnerta in je avtor proti Slovencem
naperjenega romana Das deutsche Leid. Ein Landschafts-Roman (1912;
Nemško trpljenje. Podeželski roman), česar pa Trauner žal ne omeni.
V četrtem poglavju (Politična transformacija) opisuje obdobje, ki ga
imenuje tretjo fazo zgodovine evangeličanske župnije Maribor. Začenja
se z zlomom Habsburške monarhije ter zajema dvajseta leta 20. stole-
439
slovenske nacionalnosti. Ker pa so izhajali iz konstrukta čisto nemške
župnije, v programatičnem oziru Slovenci niso predstavljali nikakršne
konkurence. Priznava sicer, da so številni »Nemci« po poreklu sloven-
ske nacionalnosti, ki so klonili germanizacijskemu pritisku 19. stoletja.
V nasprotju z realno situacijo pa so župnijski nosilci odločanja vztra-
jali pri konstruktu čisto nemške župnije in protestantizem se je (kljub
»mnogim nenemškim sestavinam«) predvsem na pridigarskih posta-
jah prikazoval kot »nemška religija«, z vsemi implikacijami, od kultur-
nega protestantizma do simpatij do vsenemškega schönererjanstva. V
Radljah (Mahrenberg) so na primer Schönererja proglasili za častnega
meščana. Za leta 1905 novozgrajeno cerkev v Radljah je Mahnert priča-
koval, da »bo skromna luteranska cerkvica skala, na kateri se bodo raz-
bili slovenski (windische) valovi«.
Podrobneje predstavi tudi nastanek in delovanje evangeličanske
skupnosti v Šentilju, ki je bila podružnica mariborske evangeličan-
ske župnije. Njen nastanek je povezan z aktivnostjo društva Südmark.
Ustanovljeno je bilo leta 1889 v Gradcu, pojmovalo pa se je kot nem-
ška zaščitna, interesna in samopomočna organizacija za gospodarsko
in kulturno področje. Med drugim si je zadala nalogo nemške poseli-
tve med Šentiljem in Mariborom, ki bi predstavljala nemški most med
Mariborom in nemškim sklenjenim naselitvenim področjem. Nakupila
je 964 hektarjev zemlje in v letih 1907–1914 naselila 64 protestantskih
družin s 368 člani iz Nemčije in Češkega rudogorja. Kot vodja je deloval
vodilni član mariborske evangeličanske župnije Karl Fraiß. Prvo evan-
geličansko bogoslužje v Šentilju je bilo leta 1907.
Na koncu poglavja avtor predstavi še pomembnejše osebnosti, ki so
prestopile v Evangeličansko cerkev. Pri prestopih je igral določeno vlogo
tudi oficir pisatelj Hans Bartsch, ki se je v svojih romanih opredeljeval za
protestante, bil prijatelj župnika Mahnerta in je avtor proti Slovencem
naperjenega romana Das deutsche Leid. Ein Landschafts-Roman (1912;
Nemško trpljenje. Podeželski roman), česar pa Trauner žal ne omeni.
V četrtem poglavju (Politična transformacija) opisuje obdobje, ki ga
imenuje tretjo fazo zgodovine evangeličanske župnije Maribor. Začenja
se z zlomom Habsburške monarhije ter zajema dvajseta leta 20. stole-
439
