Page 206 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 206
razgledi, vpogledi
tja v novi državi Jugoslaviji. Za širšo politično situacijo zapiše, da so
nove nacionalne države navzven sicer prevzele zahodnoevropski mo-
del nacionalne države, vendar pa niso bile ne pripravljene ne zmožne
dojeti pisane palete nacionalnih manjšin kot dela nove državne nacije.
Zahodnoevropski nacionalni državni model (Nationalstaatsmodel) je
nacijo razumel – drugače kot vzhodnoevropski –kot politično in ne kot
etnično kategorijo. To izhodišče mu služi kot osnova za ocenjevanje po-
ložaja Nemcev v Jugoslaviji. Kot vodilno družbenopolitično teorijo ime-
nuje panslavizem južnih Slovanov.
V tem poglavju Trauner opisuje nacionalne razmere na Spodnjem
Štajerskem na začetku prve svetovne in razpad Monarhije. Piše, da so
nacionalna nasprotja iz časa po letu 1890 leta 1914 eskalirala, čeprav
so bili vodilni slovenski krogi v prvih vojnih tednih popolnoma patri-
otsko naravnani. Z obtožbami Slovencev kot srbofilov pa naj bi prišlo
do masovnih nacionalnih spopadov. Citira hčerko župnika Mahnerta,
Ingeborg Mahnert, ki v spominih piše, da je bila »aretacija slovenskih
veleizdajalcev […] domala vsakdanja podoba na cestah Maribora«. Med
temi je bilo veliko število slovenskih duhovnikov, med katerimi imenu-
je župnika Martina Medveda iz Laporja, »ki je bil v prejšnjih letih znan
nasprotnik Mahnerta in gibanja Los von Rom«, iz česar ni razvidno, če
si je s tem prislužil aretacijo. Citira še Marburger Zeitung, ki je odgovor-
nost za domnevne simpatije do Srbije in za panslavistično naravnanost
med Slovenci pripisal škofu Mihaelu Napotniku. Anton Korošec je leta
1914 glede aretacij pisal štajerskemu deželemu namestniku Manfredu
grofu Claryju, kjer je predstavil protislovensko propagando kot nadalje-
vanje aktivnosti gibanja »Proč od Rima«. Trauner tokrat gibanje oprede-
li kot »evangeličansko usmerjeno gibanje za vstop v cerkev«, zato piše,
da »Koroščeva domneva z današnjega vidika ni prepričljiva«, vendar
takoj v nadaljevanju pove, da je članke proti slovenskim duhovnikom
v Marburger Zeitung pisal Ernst Mravlag, prijatelj župnika Mahnerta
in jasno nemško nacionalen protestant, ki je bil nekaj let tudi zastop-
nik skupnosti v župniji Maribor. Trauner sicer govori o domnevni kriv-
di slovenskih duhovnikov, pove tudi, da nobena preiskava ni pripelja-
la do obsodbe, vendar jasne besede zanje ne najdemo. Čeprav Trauner
440
tja v novi državi Jugoslaviji. Za širšo politično situacijo zapiše, da so
nove nacionalne države navzven sicer prevzele zahodnoevropski mo-
del nacionalne države, vendar pa niso bile ne pripravljene ne zmožne
dojeti pisane palete nacionalnih manjšin kot dela nove državne nacije.
Zahodnoevropski nacionalni državni model (Nationalstaatsmodel) je
nacijo razumel – drugače kot vzhodnoevropski –kot politično in ne kot
etnično kategorijo. To izhodišče mu služi kot osnova za ocenjevanje po-
ložaja Nemcev v Jugoslaviji. Kot vodilno družbenopolitično teorijo ime-
nuje panslavizem južnih Slovanov.
V tem poglavju Trauner opisuje nacionalne razmere na Spodnjem
Štajerskem na začetku prve svetovne in razpad Monarhije. Piše, da so
nacionalna nasprotja iz časa po letu 1890 leta 1914 eskalirala, čeprav
so bili vodilni slovenski krogi v prvih vojnih tednih popolnoma patri-
otsko naravnani. Z obtožbami Slovencev kot srbofilov pa naj bi prišlo
do masovnih nacionalnih spopadov. Citira hčerko župnika Mahnerta,
Ingeborg Mahnert, ki v spominih piše, da je bila »aretacija slovenskih
veleizdajalcev […] domala vsakdanja podoba na cestah Maribora«. Med
temi je bilo veliko število slovenskih duhovnikov, med katerimi imenu-
je župnika Martina Medveda iz Laporja, »ki je bil v prejšnjih letih znan
nasprotnik Mahnerta in gibanja Los von Rom«, iz česar ni razvidno, če
si je s tem prislužil aretacijo. Citira še Marburger Zeitung, ki je odgovor-
nost za domnevne simpatije do Srbije in za panslavistično naravnanost
med Slovenci pripisal škofu Mihaelu Napotniku. Anton Korošec je leta
1914 glede aretacij pisal štajerskemu deželemu namestniku Manfredu
grofu Claryju, kjer je predstavil protislovensko propagando kot nadalje-
vanje aktivnosti gibanja »Proč od Rima«. Trauner tokrat gibanje oprede-
li kot »evangeličansko usmerjeno gibanje za vstop v cerkev«, zato piše,
da »Koroščeva domneva z današnjega vidika ni prepričljiva«, vendar
takoj v nadaljevanju pove, da je članke proti slovenskim duhovnikom
v Marburger Zeitung pisal Ernst Mravlag, prijatelj župnika Mahnerta
in jasno nemško nacionalen protestant, ki je bil nekaj let tudi zastop-
nik skupnosti v župniji Maribor. Trauner sicer govori o domnevni kriv-
di slovenskih duhovnikov, pove tudi, da nobena preiskava ni pripelja-
la do obsodbe, vendar jasne besede zanje ne najdemo. Čeprav Trauner
440
