Page 207 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 207
vincenc rajšp
v obširnem seznamu literature navaja številna dela zgodovinarja Janka
Pleterskega, tukaj čudi, da je izpustil njegovo objavo Politično prega-
njanje Slovencev v Avstriji 1914–1917: poročili vojaške in vladne komisi-
je (1980),3 kjer je na strani 39 omenjeno tudi gibanje Proč od Rima. Pri
aretacijah pa ni šlo le za vprašanje krivde/obsodbe, temveč za sramote-
nja, ki so jih aretirani doživljali. Prav tako ni upoštevana objava Filipa
Čučka in Martina Molla Duhovniki za rešetkami: poročila škofu o po-
leti 1914 na Spodnjem Štajerskem aretiranih duhovnikih (2006),4 kjer je
na strani 118 omenjeno srečanje na cesti aretiranega duhovnika Škofa z
Ludvikom Mahnertom.
Nadaljuje se prikaz življenja župnije v času Jugoslavije, ko se je ta,
tako kot pred vojno (Trauner meni, da ne popolnoma po pravici), de-
finirala kot nemška. Župnik Mahnert se je leta 1917 odpovedal župniji,
vendar je odšel šele spomladi leta 1919. Decembra leta 1918 je za 13 dni
pristal v preiskovalnem zaporu, in sicer zaradi pridige na pogrebu evan-
geličanskega poročnika mariborskega Schutzwehra Emila Gugla. Pred
sodno obravnavo 6. junija 1919 je pobegnil v Avstrijo. V odsotnosti je
bil obsojen na dva meseca zapora in ni bil nikoli pomiloščen, tako da
se v Maribor ni nikdar več vrnil. Kasneje je nastopil službo župnika v
Innsbrucku. Leta 1919 je izdal zgodovinski roman … bis du am Boden
liegst! o reformaciji in protireformaciji v Mariboru. Poudarek je na pro-
tireformaciji, glavna misel pa, da je potrebna vztrajnost, s čimer je evan-
geličane in Nemce pozival k pogumu za vztrajanje. V romanu nikjer ne
govori o slovenski reformaciji.
V vmesnem času sta v Mariboru delovala ptujski vikar Erich
Winkelmann, ki se je leta 1919 umaknil, in Hubert Taferner, ki je nato
prevzel vodenje župnije. Leta 1920 je bil za župnika izvoljen Johann Baron,
ki je službo opravljal do leta 1945. Rojen je bil leta 1890 v Bački. Študiral
je na luteranski akademiji v Prešovu, nato pa filozofijo v Budimpešti,
3 Janko Pleterski, ur., Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917: poročili
vojaške in vladne komisije, Viri 1 (Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1980).
4 Filip Čuček in Martin Moll, ur., Duhovniki za rešetkami: poročila škofu o poleti
1914 na Spodnjem Štajerskem aretiranih duhovnikih, Viri 22 (Ljubljana: Arhivsko
društvo Slovenije, 2006).
441
v obširnem seznamu literature navaja številna dela zgodovinarja Janka
Pleterskega, tukaj čudi, da je izpustil njegovo objavo Politično prega-
njanje Slovencev v Avstriji 1914–1917: poročili vojaške in vladne komisi-
je (1980),3 kjer je na strani 39 omenjeno tudi gibanje Proč od Rima. Pri
aretacijah pa ni šlo le za vprašanje krivde/obsodbe, temveč za sramote-
nja, ki so jih aretirani doživljali. Prav tako ni upoštevana objava Filipa
Čučka in Martina Molla Duhovniki za rešetkami: poročila škofu o po-
leti 1914 na Spodnjem Štajerskem aretiranih duhovnikih (2006),4 kjer je
na strani 118 omenjeno srečanje na cesti aretiranega duhovnika Škofa z
Ludvikom Mahnertom.
Nadaljuje se prikaz življenja župnije v času Jugoslavije, ko se je ta,
tako kot pred vojno (Trauner meni, da ne popolnoma po pravici), de-
finirala kot nemška. Župnik Mahnert se je leta 1917 odpovedal župniji,
vendar je odšel šele spomladi leta 1919. Decembra leta 1918 je za 13 dni
pristal v preiskovalnem zaporu, in sicer zaradi pridige na pogrebu evan-
geličanskega poročnika mariborskega Schutzwehra Emila Gugla. Pred
sodno obravnavo 6. junija 1919 je pobegnil v Avstrijo. V odsotnosti je
bil obsojen na dva meseca zapora in ni bil nikoli pomiloščen, tako da
se v Maribor ni nikdar več vrnil. Kasneje je nastopil službo župnika v
Innsbrucku. Leta 1919 je izdal zgodovinski roman … bis du am Boden
liegst! o reformaciji in protireformaciji v Mariboru. Poudarek je na pro-
tireformaciji, glavna misel pa, da je potrebna vztrajnost, s čimer je evan-
geličane in Nemce pozival k pogumu za vztrajanje. V romanu nikjer ne
govori o slovenski reformaciji.
V vmesnem času sta v Mariboru delovala ptujski vikar Erich
Winkelmann, ki se je leta 1919 umaknil, in Hubert Taferner, ki je nato
prevzel vodenje župnije. Leta 1920 je bil za župnika izvoljen Johann Baron,
ki je službo opravljal do leta 1945. Rojen je bil leta 1890 v Bački. Študiral
je na luteranski akademiji v Prešovu, nato pa filozofijo v Budimpešti,
3 Janko Pleterski, ur., Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917: poročili
vojaške in vladne komisije, Viri 1 (Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1980).
4 Filip Čuček in Martin Moll, ur., Duhovniki za rešetkami: poročila škofu o poleti
1914 na Spodnjem Štajerskem aretiranih duhovnikih, Viri 22 (Ljubljana: Arhivsko
društvo Slovenije, 2006).
441
