Page 49 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 49
vincenc rajšp
bogoslužja v ljudskem jeziku: »Tega velikega vladarja pobožno in mod-
ro odredbo – o, ko bi jo dandanes hotelo posnemati več vladarjev, da ne
bi našega rodu in Kristusove cerkve s sovraštvom zasledovali, temveč
rajši z vso uslužnostjo in ljubeznijo pospeševali, pa bi nam ne bilo no-
bene sile!« (Bohorizh [1584] 1987, 20) V Zlati Buli Karla IV. pa je Bohorič
našel in povzel še drugi pomemben jezikovni element. Ker so v impe-
riju (Sacrum Imperium) bivale različne nacije (nationes), je cesar volil-
nim knezom naložil, naj svoje sinove, dediče in naslednike dajo naučiti
gramatiko italijanskega in slovanskega jezika. Učili naj bi se od sedme-
ga leta, s štirinajstim letom pa ju tudi obvladali. Oba jezika sta označe-
na kot najbolj razširjena poleg nemščine in je zato njuno znanje potreb-
no za opravljanje najpomembnejših državnih zadev. (Pausch 2004, 12)
Poleg pobožnosti je bil imperativ po Bohoričevemu delu tudi huma-
nistična izobrazba, kot je to izrazil v povabilu plemiškim mladeničem
za svojo slovnico in jezik:
Stopajte, na živega Boga vas rotim, po prehvalnih stopinjah svojih star-
šev in prednikov, ki jim ni bila nikoli nobena reč važnejša in pomembnejša
kakor to, da bi nagnjenje do pobožnosti in svobodnih umetnosti ter čast in
slava očetovstva […] pri Vas, dragem zarodu, ostala neoskrunjena. Glejte,
prosim Vas, da se ta dediščina tudi pri Vas ohrani z enako hvalo in vsem
na korist. (Bohorizh [1584] 1987, 22)
Svojo privrženost humanizmu je Bohorič izrazil tudi s priporočan-
jem posnemanja Žige Herbersteina in Frančiška grofa Turnskega: »Tako
sta lahko ta velikodušna moža tudi Vam za vzor: naj se vsak izmed Vas
kot za tekmo zavzame za to, po čemer je pobožnost, zanimanje za zna-
nost (literarum studia) pa tudi dedna slava Vaših prednikov prišla do po-
tomcev, tudi Vašemu zgledu kaj priporočljiva.« (Bohorizh [1584] 1987, 24)
Na veličino Slovanov in njihovo razširjenost opozarja tudi Žiga
Herberstein v Moskovskih zapiskih, kjer poudarja, da je pravilno poime-
novanje Slauonisch in da je Sclauonisch oblika, ki je sicer pogosto v rabi,
vendar napačna (welche jetzt gemainlich, aber nit recht Sclauonisch genent
wird) (Herberstein 1557, B v.). Taka napačna raba je tudi v Ortelijevem
atlasu, pravilna pa pri Bohoriču.
283
bogoslužja v ljudskem jeziku: »Tega velikega vladarja pobožno in mod-
ro odredbo – o, ko bi jo dandanes hotelo posnemati več vladarjev, da ne
bi našega rodu in Kristusove cerkve s sovraštvom zasledovali, temveč
rajši z vso uslužnostjo in ljubeznijo pospeševali, pa bi nam ne bilo no-
bene sile!« (Bohorizh [1584] 1987, 20) V Zlati Buli Karla IV. pa je Bohorič
našel in povzel še drugi pomemben jezikovni element. Ker so v impe-
riju (Sacrum Imperium) bivale različne nacije (nationes), je cesar volil-
nim knezom naložil, naj svoje sinove, dediče in naslednike dajo naučiti
gramatiko italijanskega in slovanskega jezika. Učili naj bi se od sedme-
ga leta, s štirinajstim letom pa ju tudi obvladali. Oba jezika sta označe-
na kot najbolj razširjena poleg nemščine in je zato njuno znanje potreb-
no za opravljanje najpomembnejših državnih zadev. (Pausch 2004, 12)
Poleg pobožnosti je bil imperativ po Bohoričevemu delu tudi huma-
nistična izobrazba, kot je to izrazil v povabilu plemiškim mladeničem
za svojo slovnico in jezik:
Stopajte, na živega Boga vas rotim, po prehvalnih stopinjah svojih star-
šev in prednikov, ki jim ni bila nikoli nobena reč važnejša in pomembnejša
kakor to, da bi nagnjenje do pobožnosti in svobodnih umetnosti ter čast in
slava očetovstva […] pri Vas, dragem zarodu, ostala neoskrunjena. Glejte,
prosim Vas, da se ta dediščina tudi pri Vas ohrani z enako hvalo in vsem
na korist. (Bohorizh [1584] 1987, 22)
Svojo privrženost humanizmu je Bohorič izrazil tudi s priporočan-
jem posnemanja Žige Herbersteina in Frančiška grofa Turnskega: »Tako
sta lahko ta velikodušna moža tudi Vam za vzor: naj se vsak izmed Vas
kot za tekmo zavzame za to, po čemer je pobožnost, zanimanje za zna-
nost (literarum studia) pa tudi dedna slava Vaših prednikov prišla do po-
tomcev, tudi Vašemu zgledu kaj priporočljiva.« (Bohorizh [1584] 1987, 24)
Na veličino Slovanov in njihovo razširjenost opozarja tudi Žiga
Herberstein v Moskovskih zapiskih, kjer poudarja, da je pravilno poime-
novanje Slauonisch in da je Sclauonisch oblika, ki je sicer pogosto v rabi,
vendar napačna (welche jetzt gemainlich, aber nit recht Sclauonisch genent
wird) (Herberstein 1557, B v.). Taka napačna raba je tudi v Ortelijevem
atlasu, pravilna pa pri Bohoriču.
283
