Page 46 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 46
razprave, študije
po 400-letnici te slovnice, naj bo to drugače: vsak Slovenec naj jo zlahka
doživi v celoti. […] Zasluga za to gre Založbi Obzorja, ki je po mojih bre-
zuspešnih poskusih, da bi prevod tiskali najprej pri Slovenski matici, za-
tem pri Cankarjevi založbi in končno pri Mladinski knjigi – edino to je
bilo pravzaprav tudi pričakovati –, spoznala svojo dolžnost do naše kul-
turne preteklosti, tudi ko gre »le« za zadeve našega knjižnega jezika. (Bo-
horizh [1584] 1987, 281)
Bohorič je v uvodu v slovnico želel predstaviti ljudstvo, ki govori ta
jezik. Slovence prikaže kot del slovanskega sveta, čeprav našteje dežele
in pokrajine, ki ta jezik govorijo in ki jih najdemo na Hirschvoglovem
zemljevidu. V skladu s splošnim poznavanjem slovanskega sveta je tudi
Bohorič zapisal:
Pod imenom Slovanov jaz ne razumem nemara kakega v zakotnem
kraju skritega, v določenih, in to le ozkih mejah zaprtega ljudstva. S tem
imenom označujem vse pokrajine in ljudi, ki ali slovansko govore ali se
jim očitno vidi, da jih zaradi pretežno ujemajočega se besedišča veže bo-
disi nekako svaštvo bodi krvno sorodstvo s slovanskim jezikom. (Boho-
rizh [1584] 1987, 10)
Pridevek Slovani pa je »to ljudstvo dobilo po zaslugi za slavna dela.
Zakaj slava našim ljudem pomeni isto, kar glorija, in od tega se Slovani
imenujejo tako rekoč hvalni, častni in slavni« (Bohorizh [1584] 1987, 10).
Kot pravilno ugotavlja Toporišič, izraza Slovenci v knjigi ne najde-
mo, pač pa različna pokrajinska imena slovenskega jezikovnega pros-
tora. S slovenski, slovensko oz. Slovenci prevaja Toporišič – po Sovretu
– Slavonicus in Slavicus (pridevnika), Slavice (prislov), Slavus (samostal-
nik), in sicer v zvezah: našim kranjskim ljudem ali Slovencem, kranj-
sko ali pravilneje slovensko sveto pismo, Kranjci in Slovenci, o našem
slovenskem jeziku, na Spodnjem Štajerskem. Tu se posebej nazivajo
Slovence (po domače jim pravijo Bezjaki), o slovenskem jeziku = de
Slavonica Lingua. »V bistvu gre za pojem naš slovanski jezik, in sicer
zlasti na Kranjskem«. (Toporišič v Bohorizh [1584] 1987, 288)
V svoji slovnici je Bohorič Slovence umestil v okvir širnega slovan-
skega sveta. Tako našteva različne črkopise slovanskih jezikov, za slo-
280
po 400-letnici te slovnice, naj bo to drugače: vsak Slovenec naj jo zlahka
doživi v celoti. […] Zasluga za to gre Založbi Obzorja, ki je po mojih bre-
zuspešnih poskusih, da bi prevod tiskali najprej pri Slovenski matici, za-
tem pri Cankarjevi založbi in končno pri Mladinski knjigi – edino to je
bilo pravzaprav tudi pričakovati –, spoznala svojo dolžnost do naše kul-
turne preteklosti, tudi ko gre »le« za zadeve našega knjižnega jezika. (Bo-
horizh [1584] 1987, 281)
Bohorič je v uvodu v slovnico želel predstaviti ljudstvo, ki govori ta
jezik. Slovence prikaže kot del slovanskega sveta, čeprav našteje dežele
in pokrajine, ki ta jezik govorijo in ki jih najdemo na Hirschvoglovem
zemljevidu. V skladu s splošnim poznavanjem slovanskega sveta je tudi
Bohorič zapisal:
Pod imenom Slovanov jaz ne razumem nemara kakega v zakotnem
kraju skritega, v določenih, in to le ozkih mejah zaprtega ljudstva. S tem
imenom označujem vse pokrajine in ljudi, ki ali slovansko govore ali se
jim očitno vidi, da jih zaradi pretežno ujemajočega se besedišča veže bo-
disi nekako svaštvo bodi krvno sorodstvo s slovanskim jezikom. (Boho-
rizh [1584] 1987, 10)
Pridevek Slovani pa je »to ljudstvo dobilo po zaslugi za slavna dela.
Zakaj slava našim ljudem pomeni isto, kar glorija, in od tega se Slovani
imenujejo tako rekoč hvalni, častni in slavni« (Bohorizh [1584] 1987, 10).
Kot pravilno ugotavlja Toporišič, izraza Slovenci v knjigi ne najde-
mo, pač pa različna pokrajinska imena slovenskega jezikovnega pros-
tora. S slovenski, slovensko oz. Slovenci prevaja Toporišič – po Sovretu
– Slavonicus in Slavicus (pridevnika), Slavice (prislov), Slavus (samostal-
nik), in sicer v zvezah: našim kranjskim ljudem ali Slovencem, kranj-
sko ali pravilneje slovensko sveto pismo, Kranjci in Slovenci, o našem
slovenskem jeziku, na Spodnjem Štajerskem. Tu se posebej nazivajo
Slovence (po domače jim pravijo Bezjaki), o slovenskem jeziku = de
Slavonica Lingua. »V bistvu gre za pojem naš slovanski jezik, in sicer
zlasti na Kranjskem«. (Toporišič v Bohorizh [1584] 1987, 288)
V svoji slovnici je Bohorič Slovence umestil v okvir širnega slovan-
skega sveta. Tako našteva različne črkopise slovanskih jezikov, za slo-
280
