Page 54 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 54
razprave, študije
stal c. kr. cestni komisar za Primorsko4 ter se je pozneje z ženo usta-
lil v Postojni, je sin Peter podedoval plemiški predikat, s katerim se je
tudi vedno predstavljal. In čeprav njegova starša po rodu nista bila s
Kranjskega,5 je Radics svoje raziskovanje in ustvarjalni opus posvetil
prav rodni Kranjski. Njegov sodobnik, geograf, zgodovinar in pisatelj
Milan Pajk (1876–1913), je zapisal, da je bil Radics »odličen nestor kranj-
skih zgodovinarjev«, ki je bil sicer po vzgoji Nemec, a je imel Kranjsko
in s tem slovensko zemljo rad; dodal pa je še, da Radicsu pripada »čast-
no mesto med slovenskimi literati zadnjih desetletij« (Pajk 1912, 568). V
svojem življenju je bil Radics razpet med domačo Kranjsko in Dunajem.
Po študiju v Gradcu in na Dunaju, ki ga, mimogrede, nikoli ni uspešno
zaključil, je najprej kot publicist in urednik do srede osemdesetih let 19.
stoletja živel v prestolnici monarhije, nato pa sta se s soprogo, prav tako
pisateljico in publicistko Hedwig von Radics-Kaltenbrunner (1845–1919),
preselila v Ljubljano (Žigon 2012, 157–68), kjer sta se aktivno vključila v
javno življenje. Medtem ko je soproga v mestu ustanovila zasebno jav-
no izposojevalno knjižnico (Žigon 2011; 2018), se je Peter pl. Radics še
intenzivneje posvetil raziskovanju in pisanju.
Brez dvoma lahko rečemo, da Radics sodi med najplodnejše ustvar-
jalce svojega časa: njegova bibliografija šteje več kot 550 naslovov, od
tega kar 76 daljših razprav, ki so izšle v knjižni obliki. V svojih tekstih
se je ukvarjal z zgodovinskimi, s kulturnozgodovinskimi, z etnografski-
mi, genealoškimi in s teatrološkimi vprašanji, prav tako pa so ga zani-
male tudi gospodarske, socialne in druge teme, recimo zgodovina lova
na Kranjskem. Bil je pravi knjižni molj, ki se ni bal »arhivskega pra-
4 V začetku leta 1820 je prevzel sprva začasno in konec leta 1820 redno mesto c.
kr. cestnega komisarja za Primorsko, vendar je moral poleg poslov, povezanih z
gradnjo cest, prevzeti tudi nadzor nad gradnjo cest ob Savi na Hrvaškem (NMS,
Radicseva zapuščina, TE 2, šk. III/4, št. 4: dokumenti Radicsevega očeta).
5 Radicsev oče se je rodil v Szomoru, v tedanjem komitatu Komárom: komor-
narska županija (madž. Komárom vármegye, slovaško Komárňanský komitát) je
bila zgodovinska upravna enota na Madžarskem; danes del tega območja leži na
Slovaškem, del pa na severozahodnem Madžarskem. Radicseva mati, Leopoldine
Binder (1796–1883), pa je prihajala s Spodnje Avstrije. Več o njegovem rodu prim.
Žigon 2009, 27–41.
288
stal c. kr. cestni komisar za Primorsko4 ter se je pozneje z ženo usta-
lil v Postojni, je sin Peter podedoval plemiški predikat, s katerim se je
tudi vedno predstavljal. In čeprav njegova starša po rodu nista bila s
Kranjskega,5 je Radics svoje raziskovanje in ustvarjalni opus posvetil
prav rodni Kranjski. Njegov sodobnik, geograf, zgodovinar in pisatelj
Milan Pajk (1876–1913), je zapisal, da je bil Radics »odličen nestor kranj-
skih zgodovinarjev«, ki je bil sicer po vzgoji Nemec, a je imel Kranjsko
in s tem slovensko zemljo rad; dodal pa je še, da Radicsu pripada »čast-
no mesto med slovenskimi literati zadnjih desetletij« (Pajk 1912, 568). V
svojem življenju je bil Radics razpet med domačo Kranjsko in Dunajem.
Po študiju v Gradcu in na Dunaju, ki ga, mimogrede, nikoli ni uspešno
zaključil, je najprej kot publicist in urednik do srede osemdesetih let 19.
stoletja živel v prestolnici monarhije, nato pa sta se s soprogo, prav tako
pisateljico in publicistko Hedwig von Radics-Kaltenbrunner (1845–1919),
preselila v Ljubljano (Žigon 2012, 157–68), kjer sta se aktivno vključila v
javno življenje. Medtem ko je soproga v mestu ustanovila zasebno jav-
no izposojevalno knjižnico (Žigon 2011; 2018), se je Peter pl. Radics še
intenzivneje posvetil raziskovanju in pisanju.
Brez dvoma lahko rečemo, da Radics sodi med najplodnejše ustvar-
jalce svojega časa: njegova bibliografija šteje več kot 550 naslovov, od
tega kar 76 daljših razprav, ki so izšle v knjižni obliki. V svojih tekstih
se je ukvarjal z zgodovinskimi, s kulturnozgodovinskimi, z etnografski-
mi, genealoškimi in s teatrološkimi vprašanji, prav tako pa so ga zani-
male tudi gospodarske, socialne in druge teme, recimo zgodovina lova
na Kranjskem. Bil je pravi knjižni molj, ki se ni bal »arhivskega pra-
4 V začetku leta 1820 je prevzel sprva začasno in konec leta 1820 redno mesto c.
kr. cestnega komisarja za Primorsko, vendar je moral poleg poslov, povezanih z
gradnjo cest, prevzeti tudi nadzor nad gradnjo cest ob Savi na Hrvaškem (NMS,
Radicseva zapuščina, TE 2, šk. III/4, št. 4: dokumenti Radicsevega očeta).
5 Radicsev oče se je rodil v Szomoru, v tedanjem komitatu Komárom: komor-
narska županija (madž. Komárom vármegye, slovaško Komárňanský komitát) je
bila zgodovinska upravna enota na Madžarskem; danes del tega območja leži na
Slovaškem, del pa na severozahodnem Madžarskem. Radicseva mati, Leopoldine
Binder (1796–1883), pa je prihajala s Spodnje Avstrije. Več o njegovem rodu prim.
Žigon 2009, 27–41.
288
