Page 56 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 56
razprave, študije
formacije na Kranjskem (več o času Jerše 2009; Kerševan 2006), pred-
stavljen je kontekst, v katerem so besedila nastala, in na kratko orisa-
na njihova vsebina.
Iz zgodovine reformacije in protireformacije na Kranjskem
Prvo besedilo, ki obravnava drobec iz zgodovine protireformacije
na Kranjskem, je Radics objavil v Vodnikovem spomeniku že leta 1859,
ko je štel triindvajset let in je po posredovanju prijatelja, pravnika in
politika Etbina Henrika Coste (1832–1875) pri ravnatelju ljubljanske gim-
nazije Janu Nečásku (1813–1869) dobil mesto učitelja pripravnika (Žigon
2009, 56–57). Tudi k sodelovanju pri zborniku Vodnikov spomenik oz. v
nemščini Vodnik-Album ga je verjetno pritegnil prav Costa, ki je skoraj
dve leti zbiral primerne prispevke, da bi z objavo počastil spomin na ne-
storja slovenske publicistike, pesnika, šolnika in duhovnika Valentina
Vodnika (1758–1818). Radics je za spominsko publikacijo pripravil dalj-
šo razpravo o versko-reformacijskih komisijah (Commissiones Religiones
Reformationis) na Kranjskem v letih med 1614 in 1618, opiral pa se je
na protokol (Protocoll Religionis Reformatoris), ki ga je našel v tedan-
jem Kranjskem stanovskem oz. deželnem muzeju (Radics 1859, 199–210).
Tematika ga je očitno zanimala že kot študenta in je marljivo zbiral gra-
divo, ki ga je nato priobčil v Costovi publikaciji.
Komisije na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem je leta 1600, po-
tem ko je pred tem, leta 1598, ukazal, da morajo Kranjsko zapustiti pro-
testantski predikanti in šolniki,7 imenoval Ferdinand II. (1595–1637),
vodja komisije na Kranjskem pa je postal Tomaž Hren (1560–1630), ki je
»izvrševal deželnoknežji politično-konfesionalni program na terenu«
(Kočevar 2015a, 180). Naloga komisij je bila, da deželo rekatolizirajo, to-
7 Verjetno se je tudi večina plemstva, ki ni imela deželanstva, morala spreobrni-
ti v katoliško veroizpoved ali oditi v tem času, saj je protireformacijska komisi-
ja leta 1604 izdala dekret za Kranjsko, ki plemstvu obeh spolov naroča, naj se v
štirinajstih dneh spreobrne v katolištvo ali pa se izseli iz nadvojvodovih dežel
(Kočevar 2015a; 2015b; prim. tudi Gruden 1992, 838–46).
290
formacije na Kranjskem (več o času Jerše 2009; Kerševan 2006), pred-
stavljen je kontekst, v katerem so besedila nastala, in na kratko orisa-
na njihova vsebina.
Iz zgodovine reformacije in protireformacije na Kranjskem
Prvo besedilo, ki obravnava drobec iz zgodovine protireformacije
na Kranjskem, je Radics objavil v Vodnikovem spomeniku že leta 1859,
ko je štel triindvajset let in je po posredovanju prijatelja, pravnika in
politika Etbina Henrika Coste (1832–1875) pri ravnatelju ljubljanske gim-
nazije Janu Nečásku (1813–1869) dobil mesto učitelja pripravnika (Žigon
2009, 56–57). Tudi k sodelovanju pri zborniku Vodnikov spomenik oz. v
nemščini Vodnik-Album ga je verjetno pritegnil prav Costa, ki je skoraj
dve leti zbiral primerne prispevke, da bi z objavo počastil spomin na ne-
storja slovenske publicistike, pesnika, šolnika in duhovnika Valentina
Vodnika (1758–1818). Radics je za spominsko publikacijo pripravil dalj-
šo razpravo o versko-reformacijskih komisijah (Commissiones Religiones
Reformationis) na Kranjskem v letih med 1614 in 1618, opiral pa se je
na protokol (Protocoll Religionis Reformatoris), ki ga je našel v tedan-
jem Kranjskem stanovskem oz. deželnem muzeju (Radics 1859, 199–210).
Tematika ga je očitno zanimala že kot študenta in je marljivo zbiral gra-
divo, ki ga je nato priobčil v Costovi publikaciji.
Komisije na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem je leta 1600, po-
tem ko je pred tem, leta 1598, ukazal, da morajo Kranjsko zapustiti pro-
testantski predikanti in šolniki,7 imenoval Ferdinand II. (1595–1637),
vodja komisije na Kranjskem pa je postal Tomaž Hren (1560–1630), ki je
»izvrševal deželnoknežji politično-konfesionalni program na terenu«
(Kočevar 2015a, 180). Naloga komisij je bila, da deželo rekatolizirajo, to-
7 Verjetno se je tudi večina plemstva, ki ni imela deželanstva, morala spreobrni-
ti v katoliško veroizpoved ali oditi v tem času, saj je protireformacijska komisi-
ja leta 1604 izdala dekret za Kranjsko, ki plemstvu obeh spolov naroča, naj se v
štirinajstih dneh spreobrne v katolištvo ali pa se izseli iz nadvojvodovih dežel
(Kočevar 2015a; 2015b; prim. tudi Gruden 1992, 838–46).
290
