Page 55 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 55
tanja žigon
hu in starih papirjev« (Uredništvo 1912, 352). Za svoje življenjsko delo,
raziskave o Valvasorju, ki jih je objavljal od šestdesetih let 19. stoletja
dalje (Žigon 2009, 301–45) – tik pred smrtjo pa izdal sploh prvo znan-
stveno monografijo na Slovenskem o avtorju Slave vojvodine Kranjske
–, je februarja 1910 prejel visoko priznanje, naziv cesarskega svetnika
(»† Peter 1912« 344; Žigon 2009, 230–41). Raziskave o Valvasorju mu je
sprva pomagal financirati njegov prijatelj in mecen Anton Aleksander
Auersperg alias Anastazij Grün (1806–1876), ki mu je omogočil tudi dos-
top do prodane Valvasorjeve knjižnice v Zagrebu (Žigon 2020, 63), leta
1893, ob dvestoletnici Valvasorjeve smrti, pa je Radicsevo študijsko po-
tovanje v London in njegove raziskave v arhivu Royal Society izdatno
podprla Kranjska hranilnica; slednja je leta 1910 primaknila tudi levji
delež k tisku in izdaji Radicseve znanstvene monografije o Valvasorju
(Žigon 2009, 231–35), za katero je dobil visoko priznanje, simbolni kapi-
tal za življenjsko delo, naslov cesarskega svetnika (NMS, Radicseva za-
puščina, TE 8, šk. 1/ 2a, št. 5; Žigon 2009, 236–38).6
Poleg že naštetih tem se je Radics nekajkrat posvetil tudi zbiranju
podatkov in raziskovanju reformacijskega in protireformacijskega ob-
dobja na Kranjskem. V nadaljevanju so zbrane in predstavljene tovrst-
ne objave, ki jih glede na vsebino lahko razdelimo v tri večje sklope,
in sicer: a) zgodovina reformacije in protireformacije na Kranjskem, b)
ženske v času reformacije in protireformacije in c) Turjaški, torej rod-
bina Auersperg, in njihova vloga v obdobju reformacije. Radics je re-
formaciji in protireformaciji namenil nekaj samostojnih prispevkov, ki
jih smemo umestiti med strokovna in znanstvena besedila, med kateri-
mi je med raziskovalci še danes najbolj poznana biografija o Herbardu
VIII. Turjaškem (1528–1575). Doslej objavljene bibliografije o protestan-
tizmu so Radicsa večinoma prezrle (Cindrič 2006) ali pa navajajo le ne-
kaj njegovih del (Kuzmič 1995). V prispevku so zbrane njegove objave in
samostojne publikacije, v katerih obravnava čas reformacije in protire-
6 O odmevnosti Radicseve monografije govori tudi obširno poročilo o njego-
vi raziskavi o kranjskem polihistorju Valvasorju, ki jo je 14. aprila 1910 v svoji
84. številki objavil dunajski dnevnik Wiener Zeitung, in sicer v rubriki Znanost
(Wissenschaft; str. 344).
289
hu in starih papirjev« (Uredništvo 1912, 352). Za svoje življenjsko delo,
raziskave o Valvasorju, ki jih je objavljal od šestdesetih let 19. stoletja
dalje (Žigon 2009, 301–45) – tik pred smrtjo pa izdal sploh prvo znan-
stveno monografijo na Slovenskem o avtorju Slave vojvodine Kranjske
–, je februarja 1910 prejel visoko priznanje, naziv cesarskega svetnika
(»† Peter 1912« 344; Žigon 2009, 230–41). Raziskave o Valvasorju mu je
sprva pomagal financirati njegov prijatelj in mecen Anton Aleksander
Auersperg alias Anastazij Grün (1806–1876), ki mu je omogočil tudi dos-
top do prodane Valvasorjeve knjižnice v Zagrebu (Žigon 2020, 63), leta
1893, ob dvestoletnici Valvasorjeve smrti, pa je Radicsevo študijsko po-
tovanje v London in njegove raziskave v arhivu Royal Society izdatno
podprla Kranjska hranilnica; slednja je leta 1910 primaknila tudi levji
delež k tisku in izdaji Radicseve znanstvene monografije o Valvasorju
(Žigon 2009, 231–35), za katero je dobil visoko priznanje, simbolni kapi-
tal za življenjsko delo, naslov cesarskega svetnika (NMS, Radicseva za-
puščina, TE 8, šk. 1/ 2a, št. 5; Žigon 2009, 236–38).6
Poleg že naštetih tem se je Radics nekajkrat posvetil tudi zbiranju
podatkov in raziskovanju reformacijskega in protireformacijskega ob-
dobja na Kranjskem. V nadaljevanju so zbrane in predstavljene tovrst-
ne objave, ki jih glede na vsebino lahko razdelimo v tri večje sklope,
in sicer: a) zgodovina reformacije in protireformacije na Kranjskem, b)
ženske v času reformacije in protireformacije in c) Turjaški, torej rod-
bina Auersperg, in njihova vloga v obdobju reformacije. Radics je re-
formaciji in protireformaciji namenil nekaj samostojnih prispevkov, ki
jih smemo umestiti med strokovna in znanstvena besedila, med kateri-
mi je med raziskovalci še danes najbolj poznana biografija o Herbardu
VIII. Turjaškem (1528–1575). Doslej objavljene bibliografije o protestan-
tizmu so Radicsa večinoma prezrle (Cindrič 2006) ali pa navajajo le ne-
kaj njegovih del (Kuzmič 1995). V prispevku so zbrane njegove objave in
samostojne publikacije, v katerih obravnava čas reformacije in protire-
6 O odmevnosti Radicseve monografije govori tudi obširno poročilo o njego-
vi raziskavi o kranjskem polihistorju Valvasorju, ki jo je 14. aprila 1910 v svoji
84. številki objavil dunajski dnevnik Wiener Zeitung, in sicer v rubriki Znanost
(Wissenschaft; str. 344).
289
