Page 58 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 58
razprave, študije
zabili. Nanj se je leta 1890 skliceval in njegov prispevek iz Vodnikovega
spomenika tudi podrobno povzel le literarni zgodovinar Andrej Fekonja,
ki je v Ljubljanskem zvonu spričo tristoletnice Dalmatinove smrti obja-
vil daljšo razpravo o protireformaciji na Slovenskem (Fekonja 1890), po-
znejši avtorji pa Radicsa ne omenjajo več.
Dve leti po svoji prvi objavi je Radics v Mittheilungen des historischen
Vereines für Krain na nekaj straneh priobčil vire o zgodovini reforma-
cije in protireformacije na Kranjskem, ki jih je, kot pravi sam (Radics
1861b, 67), zbiral nekaj let, in sicer v kranjskih in štajerskih arhivih. Med
njimi navaja Nadškofijski in Kapiteljski arhiv, katerega gradivo je danes
shranjeno v sklopu Nadškofijskega arhiva in vsebuje dokumente, nastale
v času poslovanja ljubljanskega stolnega kapitlja oz. njegovih predhodni-
kov (1394–1951), ter rokopise iz Kranjskega deželnega muzeja. Štajerskih
arhivov, razen uvodoma, ne navaja, prav tako je način navajanja virov
dokaj pomanjkljiv. Zdi se, da se je Radics tega zavedal, zato je uvodoma
nagovoril dva vidnejša raziskovalca domače preteklosti, naj svoje izsled-
ke primerjata z njegovimi ter jih po potrebi dopolnita; to sta bila Theodor
Elze (1823–1900), ki je po več kot 250 letih po izgonu zadnjega ljubljan-
skega predikanta prišel v mesto in postal prvi pastor ljubljanske evange-
ličanske občine, obenem pa ga je zanimala tudi zgodovina reformacije
(prim. Kidrič 2013b), in Peter Hitzinger (1812–1867), duhovnik in pisate-
lj, ki se je prav tako posvečal cerkveni zgodovini (prim. Jevnikar 2013).
Podobno je tudi uredništvo v opombi pod Radicsevim prispevkom do-
dalo, da so avtorjevi viri dopolnjeni še z regestami iz rokopisa, ki ga hra-
ni arhiv Kranjskega deželnega muzeja (Radics 1861b, 67).
Zgodovine reformacije se je Radics dotaknil tudi v nekaterih svojih
monografskih delih. Ko mu je bilo petindvajset let, je v Lloydovi zbir-
ki »Illustrierte Reisebibliothek« v Trstu izšlo njegovo prvo delo v knjiž-
ni obliki z naslovom Adelsberg und seine Grotten. Posvetil ga je rodne-
mu kraju Postojni, znameniti Postojnski jami, opisal pa je tudi okoliške
kraje in znamenitosti. Med drugim omenja razširjenost protestantizma
med rudarskim življem v Idriji konec 16. stoletja, in sicer tako med urad-
niki kot tudi med služinčadjo in delavci. V mestu je delovala, kot piše
Radics, evangeličanska šola, predikanta pa v Idriji ni bilo, ta je prihajal
292
zabili. Nanj se je leta 1890 skliceval in njegov prispevek iz Vodnikovega
spomenika tudi podrobno povzel le literarni zgodovinar Andrej Fekonja,
ki je v Ljubljanskem zvonu spričo tristoletnice Dalmatinove smrti obja-
vil daljšo razpravo o protireformaciji na Slovenskem (Fekonja 1890), po-
znejši avtorji pa Radicsa ne omenjajo več.
Dve leti po svoji prvi objavi je Radics v Mittheilungen des historischen
Vereines für Krain na nekaj straneh priobčil vire o zgodovini reforma-
cije in protireformacije na Kranjskem, ki jih je, kot pravi sam (Radics
1861b, 67), zbiral nekaj let, in sicer v kranjskih in štajerskih arhivih. Med
njimi navaja Nadškofijski in Kapiteljski arhiv, katerega gradivo je danes
shranjeno v sklopu Nadškofijskega arhiva in vsebuje dokumente, nastale
v času poslovanja ljubljanskega stolnega kapitlja oz. njegovih predhodni-
kov (1394–1951), ter rokopise iz Kranjskega deželnega muzeja. Štajerskih
arhivov, razen uvodoma, ne navaja, prav tako je način navajanja virov
dokaj pomanjkljiv. Zdi se, da se je Radics tega zavedal, zato je uvodoma
nagovoril dva vidnejša raziskovalca domače preteklosti, naj svoje izsled-
ke primerjata z njegovimi ter jih po potrebi dopolnita; to sta bila Theodor
Elze (1823–1900), ki je po več kot 250 letih po izgonu zadnjega ljubljan-
skega predikanta prišel v mesto in postal prvi pastor ljubljanske evange-
ličanske občine, obenem pa ga je zanimala tudi zgodovina reformacije
(prim. Kidrič 2013b), in Peter Hitzinger (1812–1867), duhovnik in pisate-
lj, ki se je prav tako posvečal cerkveni zgodovini (prim. Jevnikar 2013).
Podobno je tudi uredništvo v opombi pod Radicsevim prispevkom do-
dalo, da so avtorjevi viri dopolnjeni še z regestami iz rokopisa, ki ga hra-
ni arhiv Kranjskega deželnega muzeja (Radics 1861b, 67).
Zgodovine reformacije se je Radics dotaknil tudi v nekaterih svojih
monografskih delih. Ko mu je bilo petindvajset let, je v Lloydovi zbir-
ki »Illustrierte Reisebibliothek« v Trstu izšlo njegovo prvo delo v knjiž-
ni obliki z naslovom Adelsberg und seine Grotten. Posvetil ga je rodne-
mu kraju Postojni, znameniti Postojnski jami, opisal pa je tudi okoliške
kraje in znamenitosti. Med drugim omenja razširjenost protestantizma
med rudarskim življem v Idriji konec 16. stoletja, in sicer tako med urad-
niki kot tudi med služinčadjo in delavci. V mestu je delovala, kot piše
Radics, evangeličanska šola, predikanta pa v Idriji ni bilo, ta je prihajal
292
