Page 59 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 59
tanja žigon
iz Ljubljane (Radics 1861a, 49). Na nekem drugem mestu pa omenja, da
so bili po ukazu nadvojvode Ferdinanda iz okolice Vipave leta 1584 izg-
nani protestanti (str. 61).
V priročniku o zgodovini Kranjske, ki ga je zasnoval zelo široko, je
uvodoma napovedal obsežno poglavje o reformaciji in dogodkih konec
16. in v začetku 17. stoletja (Radics 1862b, XII–XIII), a žal je pri ljubljan-
skem založniku Janezu Giontiniju (1818–1879) izšel le prvi zvezek, saj
Radics k sodelovanju ni uspel pritegniti širšega kroga sodelavcev (Žigon
2009, 136–37). Na krajše omembe obdobja naletimo še v spremni študiji k
drami Der verirrte Soldat, ki jo je Radics našel pri pregledovanju gradiva
v ljubljanski študijski knjižnici ter jo objavil leta 1865.8 Nadalje v svojih
monografijah o Valvasorju (Radics 1866; 1896; 1910), kjer prav tako tema-
tizira zgodovino reformacije, navaja predvsem, v katerih mestih v Slavi
vojvodine Kranjske Valvasor obravnava reformacijsko in protireforma-
cijsko obdobje (npr. Radics 1866, 49), posebej pa predstavi tudi pomen
protestantskih piscev za razvoj slovenskega knjižnega jezika ter sloven-
sko slovstveno in kulturno zgodovino (npr. Radics 1866, 61). V zgodo-
vinski skici o baronih Grimschitz se opira na raziskave, ki jih je opra-
vil Theodor Elze, in sklene, da baroni nikoli niso prestopili v novo vero.
Na nekem drugem mestu v knjigi pa v nekaj stavkih predstavi protes-
tantske zasluge na področju jezika in Hrenovo delovanje v času protire-
formacije (Radics 1871, 23–24, 29). Podobno se v študiji Frau Musica in
Krain, ki je izšla ob 175. obletnici ustanovitve ljubljanske filharmonič-
ne družbe, dotakne odmevov reformacije v glasbi ter posebej predsta-
vi prizadevanja Adama Bohoriča (1520–1598), velikega ljubitelja glasbe,
in superintendenta Krištofa Spindlerja (1546–1591), ki sta se zavzemala
za to, da bi se glasbena umetnost, predvsem figuralna in koralna glas-
ba, morali poučevati (Radics 1877, 14–16). Drobec iz glasbene zgodovi-
ne na Slovenskem je nato obravnaval še v objavi o Trubarju in njegovem
pogledu na glasbo ter ga priobčil v reviji Archiv für Heimatkunde, ki jo
8 Delo je posvetil knezu Vincencu Karlu Auerspergu (1812–1867), cesarskemu in
kraljevemu tajnemu svetniku in vrhovnemu komorniku iz mlajše veje knežje li-
nije Auerspergov, t. i. tirolsko-češke linije (Preinfalk 2005, 281–82), ki je bil od leta
1863 tudi vrhovni direktor dunajskega Burgtheatra.
293
iz Ljubljane (Radics 1861a, 49). Na nekem drugem mestu pa omenja, da
so bili po ukazu nadvojvode Ferdinanda iz okolice Vipave leta 1584 izg-
nani protestanti (str. 61).
V priročniku o zgodovini Kranjske, ki ga je zasnoval zelo široko, je
uvodoma napovedal obsežno poglavje o reformaciji in dogodkih konec
16. in v začetku 17. stoletja (Radics 1862b, XII–XIII), a žal je pri ljubljan-
skem založniku Janezu Giontiniju (1818–1879) izšel le prvi zvezek, saj
Radics k sodelovanju ni uspel pritegniti širšega kroga sodelavcev (Žigon
2009, 136–37). Na krajše omembe obdobja naletimo še v spremni študiji k
drami Der verirrte Soldat, ki jo je Radics našel pri pregledovanju gradiva
v ljubljanski študijski knjižnici ter jo objavil leta 1865.8 Nadalje v svojih
monografijah o Valvasorju (Radics 1866; 1896; 1910), kjer prav tako tema-
tizira zgodovino reformacije, navaja predvsem, v katerih mestih v Slavi
vojvodine Kranjske Valvasor obravnava reformacijsko in protireforma-
cijsko obdobje (npr. Radics 1866, 49), posebej pa predstavi tudi pomen
protestantskih piscev za razvoj slovenskega knjižnega jezika ter sloven-
sko slovstveno in kulturno zgodovino (npr. Radics 1866, 61). V zgodo-
vinski skici o baronih Grimschitz se opira na raziskave, ki jih je opra-
vil Theodor Elze, in sklene, da baroni nikoli niso prestopili v novo vero.
Na nekem drugem mestu v knjigi pa v nekaj stavkih predstavi protes-
tantske zasluge na področju jezika in Hrenovo delovanje v času protire-
formacije (Radics 1871, 23–24, 29). Podobno se v študiji Frau Musica in
Krain, ki je izšla ob 175. obletnici ustanovitve ljubljanske filharmonič-
ne družbe, dotakne odmevov reformacije v glasbi ter posebej predsta-
vi prizadevanja Adama Bohoriča (1520–1598), velikega ljubitelja glasbe,
in superintendenta Krištofa Spindlerja (1546–1591), ki sta se zavzemala
za to, da bi se glasbena umetnost, predvsem figuralna in koralna glas-
ba, morali poučevati (Radics 1877, 14–16). Drobec iz glasbene zgodovi-
ne na Slovenskem je nato obravnaval še v objavi o Trubarju in njegovem
pogledu na glasbo ter ga priobčil v reviji Archiv für Heimatkunde, ki jo
8 Delo je posvetil knezu Vincencu Karlu Auerspergu (1812–1867), cesarskemu in
kraljevemu tajnemu svetniku in vrhovnemu komorniku iz mlajše veje knežje li-
nije Auerspergov, t. i. tirolsko-češke linije (Preinfalk 2005, 281–82), ki je bil od leta
1863 tudi vrhovni direktor dunajskega Burgtheatra.
293
