Page 60 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 60
razprave, študije
je urejal Franz Schumi (1848–1916). V prispevku je zbral krajše zapise iz
zgodovine Kranjske in v enem izmed njih obravnaval gospodarske raz-
mere v 16. in 17. stoletju na Kranjskem (Radics 1887, 144–45), v drugem
pa predstavil uvodnik v katekizem, psalme in nove krščanske pesmi iz-
pod peresa Trubarja, Krelja in drugih (Ta celi catehismus, eni psalmi,
inu teh vekshih godov, stare inu nove kerszhanske pejsni, Ljubljana 1584).
V slednji publikaciji, ki je bila posvečena Juriju Khislu,9 je posebej pou-
darjen pomen glasbe in petja pri bogoslužju, zato je dal avtor v svoji ob-
javi uvodnik ponatisniti (Radics 1887, 129–32).
Med krajšimi revijalnimi objavami velja omeniti še prispevek v časo-
pisu za kranjsko domoznanstvo Argo, kjer Radics poroča o slovenskem
bibliografskem unikumu, najdenem v kraljevi knjižnici v Kopenhagnu.
To je bil slovenski molitvenik, ki ga je leta 1579 sestavil ljubljanski predi-
kant Janž Tulščak (?–okoli 1594) in ga je natisnil Janž Mandelc (?–1605).
Radics navaja, da je o najdbi prvi poročal Kopitar v svoji znanstveni
slovnici iz leta 1808/09 in opozoril na to, da je Dobrovsky v Kopenhagnu
naletel na omenjeni tisk in sprva menil, da gre za hrvaški jezik (Radics
1894, 99). Isto razpravo je Radics leta 1885 objavil še v celovškem Kresu
(Radics 1885, 568–72), kjer je nekaj let pred tem objavil tudi nekaj sloven-
skih pregovorov iz leta 1592 (Radics 1882, 332–34).
Nadalje je v svoji kulturnozgodovinski študiji o plemstvu na
Kranjskem, ki so jo natisnili leta 1897, v krajšem podpoglavju obravna-
val čas reformacije (Radics 1897, 11–14), tri leta pozneje pa je v razpra-
vi o škofu Krištofu Ravbarju pisal še o Matiji Klombnerju (?–1569), v či-
gar hiši v Ljubljani so se že konec dvajsetih let 16. stoletja zbirali njegovi
protestantsko misleči somišljeniki (Radics 1900, 9–10).
Anekdotsko zveni Radicsev prispevek, ki ga ja priobčil v knjižici z
naslovom Quellenstudien, v kateri je zbral zgodbe iz zdraviliških krajev
in drugih krajev ob jezerih v alpskem svetu. Tu je objavil tudi besedilo
9 Jurij Khisl s Fužin je leta 1575 napisal najprej latinsko, leto zatem pa še nem-
ško hvalnico o Herbardovem življenju in smrti: gre za Herbardov življenjepis,
na katerega so se kasneje sklicevali številni Herbardovi biografi. Za razliko od
Spindlerjevega pogrebnega govora, o katerem več v nadaljevanju, je Khislov tekst
veliko osebnejši, saj so bili Khisli in Auerspergi osebni prijatelji, ki jih je med dru-
gim družila tudi goreča privrženost Luthrovim naukom (Preinfalk 2006, 199).
294
je urejal Franz Schumi (1848–1916). V prispevku je zbral krajše zapise iz
zgodovine Kranjske in v enem izmed njih obravnaval gospodarske raz-
mere v 16. in 17. stoletju na Kranjskem (Radics 1887, 144–45), v drugem
pa predstavil uvodnik v katekizem, psalme in nove krščanske pesmi iz-
pod peresa Trubarja, Krelja in drugih (Ta celi catehismus, eni psalmi,
inu teh vekshih godov, stare inu nove kerszhanske pejsni, Ljubljana 1584).
V slednji publikaciji, ki je bila posvečena Juriju Khislu,9 je posebej pou-
darjen pomen glasbe in petja pri bogoslužju, zato je dal avtor v svoji ob-
javi uvodnik ponatisniti (Radics 1887, 129–32).
Med krajšimi revijalnimi objavami velja omeniti še prispevek v časo-
pisu za kranjsko domoznanstvo Argo, kjer Radics poroča o slovenskem
bibliografskem unikumu, najdenem v kraljevi knjižnici v Kopenhagnu.
To je bil slovenski molitvenik, ki ga je leta 1579 sestavil ljubljanski predi-
kant Janž Tulščak (?–okoli 1594) in ga je natisnil Janž Mandelc (?–1605).
Radics navaja, da je o najdbi prvi poročal Kopitar v svoji znanstveni
slovnici iz leta 1808/09 in opozoril na to, da je Dobrovsky v Kopenhagnu
naletel na omenjeni tisk in sprva menil, da gre za hrvaški jezik (Radics
1894, 99). Isto razpravo je Radics leta 1885 objavil še v celovškem Kresu
(Radics 1885, 568–72), kjer je nekaj let pred tem objavil tudi nekaj sloven-
skih pregovorov iz leta 1592 (Radics 1882, 332–34).
Nadalje je v svoji kulturnozgodovinski študiji o plemstvu na
Kranjskem, ki so jo natisnili leta 1897, v krajšem podpoglavju obravna-
val čas reformacije (Radics 1897, 11–14), tri leta pozneje pa je v razpra-
vi o škofu Krištofu Ravbarju pisal še o Matiji Klombnerju (?–1569), v či-
gar hiši v Ljubljani so se že konec dvajsetih let 16. stoletja zbirali njegovi
protestantsko misleči somišljeniki (Radics 1900, 9–10).
Anekdotsko zveni Radicsev prispevek, ki ga ja priobčil v knjižici z
naslovom Quellenstudien, v kateri je zbral zgodbe iz zdraviliških krajev
in drugih krajev ob jezerih v alpskem svetu. Tu je objavil tudi besedilo
9 Jurij Khisl s Fužin je leta 1575 napisal najprej latinsko, leto zatem pa še nem-
ško hvalnico o Herbardovem življenju in smrti: gre za Herbardov življenjepis,
na katerega so se kasneje sklicevali številni Herbardovi biografi. Za razliko od
Spindlerjevega pogrebnega govora, o katerem več v nadaljevanju, je Khislov tekst
veliko osebnejši, saj so bili Khisli in Auerspergi osebni prijatelji, ki jih je med dru-
gim družila tudi goreča privrženost Luthrovim naukom (Preinfalk 2006, 199).
294
