Page 61 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 61
tanja žigon
o škofu Hrenu, ki je zaradi zdravstvenih težav v letih med 1613 in 1626
pogosto zahajal v toplice v Dobrni (Töpliz von Neuhaus). Hren je bil si-
cer znan po tem, da si je naložil ogromno obveznosti in da so ga napori
pogosto položili v bolniško posteljo, a tudi na splošno nikoli ni bil zares
trdnega zdravja; verjetno je bil tudi majhne ali vsaj slabotne postave, saj
je svoje telo vedno imenoval le corpusculum (Turk 2013). Zdravilišča v
njegovem času so sicer množičneje obiskovale predstavnice nežnejšega
spola iz vrst kranjske, štajerske in hrvaške aristokracije, vendar pa so bili
obiskovalci tudi moški, ki so si želeli nabrati novih moči in okrepiti duha
in telo (Radics 1881b, 8). Radics piše, da o Hrenovih obiskih toplic poro-
ča na osnovi arhivskih virov, in sicer Hrenovih lastnoročnih zabeležk, ki
jih je našel v ljubljanskem Kapiteljskem arhivu ter v Deželnem muzeju,
govorijo pa o Hrenovem druženju s prijatelji, o njegovih boleznih in bi-
vanjih v zdravilišču (1881a, 9). Nadalje poroča, da je bil Hren gurman,
ki se je težko odrekel dobri hrani in pijači, kar je botrovalo temu, da je
aprila 1613 zaradi putike in vročice prvič obiskal Dobrno (1881a, 10), do
leta 1627 pa je tu za krajši ali daljši čas bival še nekajkrat in si vedno zno-
va dobro opomogel, kot je iz arhivskih virov povzel Radics.
Med Radicsevimi objavami naletimo še na krajšo recenzijo dela
graškega slavista in bibliografa Friedricha Ahna (1861–1916), ki se je prav
pod vplivom Radicseve publikacije o knjigotrštvu na Kranjskem (Radics
1881a) začel zanimati za slovenska protestantska dela in o njih objavil
nekaj razprav (Kidrič 2013a). V rubriki »Theater, Kunst und Literatur«
dnevnika Laibacher Zeitung je Radics leta 1905 zapisal, da je Ahnova
razprava, ki prinaša seznam izterjanih kazni, povezanih z desetim pfe-
nigom v letih 1614 in 1618 (»Ein Verzeichnis der durch den zehnten
Pfennig in Unterkrain eingegangenen Strafgelder in den Jahren 1614–
1618«), pomemben prispevek k zgodovini reformacije in protireformacije
na Kranjskem (Radics 1905, 1422). Ahna je k objavi samostojne publika-
cije nagovoril zgodovinar Johann Loserth (1846–1936), raziskovalec ob-
dobja reformacije in protireformacije v notranjeavstrijskih deželah, pri
svojih ugotovitvah pa se je Ahn opiral tudi na Radicseve izsledke (Radics
1859), zato ne preseneča, da je slednji poznal njegovo delo ter zapisal, da
295
o škofu Hrenu, ki je zaradi zdravstvenih težav v letih med 1613 in 1626
pogosto zahajal v toplice v Dobrni (Töpliz von Neuhaus). Hren je bil si-
cer znan po tem, da si je naložil ogromno obveznosti in da so ga napori
pogosto položili v bolniško posteljo, a tudi na splošno nikoli ni bil zares
trdnega zdravja; verjetno je bil tudi majhne ali vsaj slabotne postave, saj
je svoje telo vedno imenoval le corpusculum (Turk 2013). Zdravilišča v
njegovem času so sicer množičneje obiskovale predstavnice nežnejšega
spola iz vrst kranjske, štajerske in hrvaške aristokracije, vendar pa so bili
obiskovalci tudi moški, ki so si želeli nabrati novih moči in okrepiti duha
in telo (Radics 1881b, 8). Radics piše, da o Hrenovih obiskih toplic poro-
ča na osnovi arhivskih virov, in sicer Hrenovih lastnoročnih zabeležk, ki
jih je našel v ljubljanskem Kapiteljskem arhivu ter v Deželnem muzeju,
govorijo pa o Hrenovem druženju s prijatelji, o njegovih boleznih in bi-
vanjih v zdravilišču (1881a, 9). Nadalje poroča, da je bil Hren gurman,
ki se je težko odrekel dobri hrani in pijači, kar je botrovalo temu, da je
aprila 1613 zaradi putike in vročice prvič obiskal Dobrno (1881a, 10), do
leta 1627 pa je tu za krajši ali daljši čas bival še nekajkrat in si vedno zno-
va dobro opomogel, kot je iz arhivskih virov povzel Radics.
Med Radicsevimi objavami naletimo še na krajšo recenzijo dela
graškega slavista in bibliografa Friedricha Ahna (1861–1916), ki se je prav
pod vplivom Radicseve publikacije o knjigotrštvu na Kranjskem (Radics
1881a) začel zanimati za slovenska protestantska dela in o njih objavil
nekaj razprav (Kidrič 2013a). V rubriki »Theater, Kunst und Literatur«
dnevnika Laibacher Zeitung je Radics leta 1905 zapisal, da je Ahnova
razprava, ki prinaša seznam izterjanih kazni, povezanih z desetim pfe-
nigom v letih 1614 in 1618 (»Ein Verzeichnis der durch den zehnten
Pfennig in Unterkrain eingegangenen Strafgelder in den Jahren 1614–
1618«), pomemben prispevek k zgodovini reformacije in protireformacije
na Kranjskem (Radics 1905, 1422). Ahna je k objavi samostojne publika-
cije nagovoril zgodovinar Johann Loserth (1846–1936), raziskovalec ob-
dobja reformacije in protireformacije v notranjeavstrijskih deželah, pri
svojih ugotovitvah pa se je Ahn opiral tudi na Radicseve izsledke (Radics
1859), zato ne preseneča, da je slednji poznal njegovo delo ter zapisal, da
295
