Page 82 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 82
razprave, študije, papers
V tem se kaže odločilna razlika med obema avtorjema, ki sta tudi
s svojim prevodnim delom soustvarila dva sodobna evropska jezika.
Sklep
Jezik kot osnovno simbolno sredstvo človekove komunikacije skozi
tisočletja zaznamuje tako posameznika kot etnične skupine in narode.
V krščanstvu pa je jezik tudi teološka kategorija, preko katere se Bog ra-
zodeva človeku. Ko smo pri Luthru in Trubarju iskali potrditev za zas-
tavljeno tezo, da je jezik posoda Duha, smo v njunem času in prosto-
ru prepoznavali njun odnos do jezika, ki je bil v binkoštnem dogodku
vdihnjen apostolom (Apd 2,3–5), da bi evangeljsko resnico ponesli med
vse narode (Rim 15,6). Njun odnos do jezika temelji na zavedanju o vlogi
in pomenu maternega jezika v posredovanju verskih resnic krščanske-
mu človeku njunega časa. Luther je svoje teze o jeziku gradil na Bibliji
in skušal dokazati, da je le-ta namenjena preprostemu ljudstvu in ne le
izbrancem. S prevodom Biblije in številnimi drugimi teološkimi spisi
je oče nove visoke nemščine. Trubar je vse svoje delo posvetil širjenju
krščanske vere med svojimi rojaki, zato je Slovencem tudi dal knjigo v
narodnem jeziku. Po katekizmu in abecedniku je največ svojega dela
namenil prevajanju Svetega pisma, pri čemer je sproti gradil svoj odnos
do prevajanja v materni jezik, ki je postal zibelka slovenske tiskane be-
sede in slovenske omike.
literatura
Barth, Karl. (1956) 2002. Kratka razlaga Pisma Rimljanom. Prev. Marko Urbanija. Lju-
bljana: Logos.
Luther, Martin. (1524) 2002. Mestnim svetnikom vseh mest nemške dežele, da mora-
jo ustanavljati in vzdrževati krščanske šole [II. Pomen jezikov izvirnika]. V Tukaj
stojim: teološko politični spisi. Ur. in prev. Božidar Debenjak. Temeljna dela. Lju-
bljana: Krtina.
–––. (1530) 2002. Poslanica o prevajanju. V Tukaj stojim: teološko politični spisi. Ur. in
prev. Božidar Debenjak. Temeljna dela. Ljubljana: Krtina.
80
V tem se kaže odločilna razlika med obema avtorjema, ki sta tudi
s svojim prevodnim delom soustvarila dva sodobna evropska jezika.
Sklep
Jezik kot osnovno simbolno sredstvo človekove komunikacije skozi
tisočletja zaznamuje tako posameznika kot etnične skupine in narode.
V krščanstvu pa je jezik tudi teološka kategorija, preko katere se Bog ra-
zodeva človeku. Ko smo pri Luthru in Trubarju iskali potrditev za zas-
tavljeno tezo, da je jezik posoda Duha, smo v njunem času in prosto-
ru prepoznavali njun odnos do jezika, ki je bil v binkoštnem dogodku
vdihnjen apostolom (Apd 2,3–5), da bi evangeljsko resnico ponesli med
vse narode (Rim 15,6). Njun odnos do jezika temelji na zavedanju o vlogi
in pomenu maternega jezika v posredovanju verskih resnic krščanske-
mu človeku njunega časa. Luther je svoje teze o jeziku gradil na Bibliji
in skušal dokazati, da je le-ta namenjena preprostemu ljudstvu in ne le
izbrancem. S prevodom Biblije in številnimi drugimi teološkimi spisi
je oče nove visoke nemščine. Trubar je vse svoje delo posvetil širjenju
krščanske vere med svojimi rojaki, zato je Slovencem tudi dal knjigo v
narodnem jeziku. Po katekizmu in abecedniku je največ svojega dela
namenil prevajanju Svetega pisma, pri čemer je sproti gradil svoj odnos
do prevajanja v materni jezik, ki je postal zibelka slovenske tiskane be-
sede in slovenske omike.
literatura
Barth, Karl. (1956) 2002. Kratka razlaga Pisma Rimljanom. Prev. Marko Urbanija. Lju-
bljana: Logos.
Luther, Martin. (1524) 2002. Mestnim svetnikom vseh mest nemške dežele, da mora-
jo ustanavljati in vzdrževati krščanske šole [II. Pomen jezikov izvirnika]. V Tukaj
stojim: teološko politični spisi. Ur. in prev. Božidar Debenjak. Temeljna dela. Lju-
bljana: Krtina.
–––. (1530) 2002. Poslanica o prevajanju. V Tukaj stojim: teološko politični spisi. Ur. in
prev. Božidar Debenjak. Temeljna dela. Ljubljana: Krtina.
80
