Page 77 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 77
fanika krajnc-vrečko
[N]i treba črk v latinskem jeziku spraševati, kako naj govorimo nem-
ško, kakor to počno ti osli, temveč je treba o tem vprašati mater v hiši, ot-
roke na ulici, preprostega moža na trgu in tem gledati v gofljo, kako go-
vore, in po tem prevajati, tedaj bodo oni razumeli in opazili, da se z njimi
govori nemško. (Luther [1530] 2002, 51)
Trubar je v iskanju teološkega izraza skromnejši, čeprav se z vso od-
govornostjo zaveda svojega početja. Avtonomije slovenskega jezika ne
razume zgolj v nadomestilu domače besede za tujo, temveč jo povezuje
s celotno narodovo dušo (Rajhman 1977, 124). Po načelu razumljivosti
mora govoriti v jeziku svojih bralcev in pred očmi ima predvsem bra-
lčevo ukaželjnost in njegovo potrebo po božji besedi. S svojo teološko
govorico, ki jo moramo razumeti v širšem kontekstu kulture 16. stole-
tja, je preko pridige in kateheze ustvaril možnosti za nadaljnjo kultur-
no rast slovenstva.
V tem prevodu sem se trudil z besedami in obliko, da bo lahko ra-
zumljiv vsakemu Slovencu, naj bo to Kranjec, Spodnje Štajerec, Korošec,
Krašovec, Istran, Dolenc ali Bezjak. Zaradi tega sem se držal slovenske
kmečke govorice in jezika, kot ga govore na Raščici, kjer sem bil rojen.
Nenavadnih in hrvaških besed sem se izogibal, pa tudi novih si nisem iz-
mišljeval. Če pa je ali pa bo na nekaterih mestih zapisano in prevedeno
skrivnostno, tega nisem kriv jaz ali drugi prevajalci, temveč je krivda pri
evangelistih […]. (Trubar [1557] 2011, 55)3
Pri obeh avtorjih morem prepoznati vlogo posredovalca božje bese-
de v razumljivem jeziku. Ko prvi gleda v usta človeku na ulici in se dru-
gi drži slovenske kmečke govorice, oba izkazujeta svojo podrejeno vlogo
posredovalca evangelija najširšemu krogu in ne učitelja, kot bi bilo pri-
čakovati na osnovi njune vloge profesorja oziroma pastorja.
Jezikovni nazor obeh reformatorjev
Oba avtorja se zavedata svoje vloge v posredovanju prevodnega dela
bralcu, pri čemer vsak po svoje izpričujeta svoj jezikovni nazor. Luther
3 Tj. Vrečko 2011, 55.
75
[N]i treba črk v latinskem jeziku spraševati, kako naj govorimo nem-
ško, kakor to počno ti osli, temveč je treba o tem vprašati mater v hiši, ot-
roke na ulici, preprostega moža na trgu in tem gledati v gofljo, kako go-
vore, in po tem prevajati, tedaj bodo oni razumeli in opazili, da se z njimi
govori nemško. (Luther [1530] 2002, 51)
Trubar je v iskanju teološkega izraza skromnejši, čeprav se z vso od-
govornostjo zaveda svojega početja. Avtonomije slovenskega jezika ne
razume zgolj v nadomestilu domače besede za tujo, temveč jo povezuje
s celotno narodovo dušo (Rajhman 1977, 124). Po načelu razumljivosti
mora govoriti v jeziku svojih bralcev in pred očmi ima predvsem bra-
lčevo ukaželjnost in njegovo potrebo po božji besedi. S svojo teološko
govorico, ki jo moramo razumeti v širšem kontekstu kulture 16. stole-
tja, je preko pridige in kateheze ustvaril možnosti za nadaljnjo kultur-
no rast slovenstva.
V tem prevodu sem se trudil z besedami in obliko, da bo lahko ra-
zumljiv vsakemu Slovencu, naj bo to Kranjec, Spodnje Štajerec, Korošec,
Krašovec, Istran, Dolenc ali Bezjak. Zaradi tega sem se držal slovenske
kmečke govorice in jezika, kot ga govore na Raščici, kjer sem bil rojen.
Nenavadnih in hrvaških besed sem se izogibal, pa tudi novih si nisem iz-
mišljeval. Če pa je ali pa bo na nekaterih mestih zapisano in prevedeno
skrivnostno, tega nisem kriv jaz ali drugi prevajalci, temveč je krivda pri
evangelistih […]. (Trubar [1557] 2011, 55)3
Pri obeh avtorjih morem prepoznati vlogo posredovalca božje bese-
de v razumljivem jeziku. Ko prvi gleda v usta človeku na ulici in se dru-
gi drži slovenske kmečke govorice, oba izkazujeta svojo podrejeno vlogo
posredovalca evangelija najširšemu krogu in ne učitelja, kot bi bilo pri-
čakovati na osnovi njune vloge profesorja oziroma pastorja.
Jezikovni nazor obeh reformatorjev
Oba avtorja se zavedata svoje vloge v posredovanju prevodnega dela
bralcu, pri čemer vsak po svoje izpričujeta svoj jezikovni nazor. Luther
3 Tj. Vrečko 2011, 55.
75
