Page 90 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 90
bilo je povedano
se zoperstavi prizadevanju njegovega egoizma, izzove njegovo nejevo-
ljo, bes, sovraštvo […].« (Schopenhauer [1841] 1986, 727) […] Iz te težnje
izhajajo vsa naša dejanja vse tja do najbolj grobega prisvajanja bogastva
in tiranskega gospodovanja po pravilu zase vse, nič za drugega. […]
Etika, ki sicer odrešuje, pa ni samo odrešenjska etika, ampak mnogo
bolj etika, ki obvladuje svet, skratka etika obvladovanja sveta v tem in
tam, kjer je najslabši, kajti trpljenje blaži s tem, da zaustavlja temelj, ki ga
poraja. Tu izstopa sočutje, ta sicer najbolj nosilni pojem njegove etike, ki
obvladuje človeški egoizem in zlobo. Tako razumljena etika si nikakor
ne prizadeva sveta radikalno spremeniti – to ni možno. Schopenhauer
se tega zaveda in njegova filozofija ni obsedena od napredka. […]
Vsekakor pa njegova etika še zdaleč ni etika tiranije dobrega. Kakšni
načelni ateistični drži so več kot dobrodošle tudi tele besede: »V svojih
smrtnih stiskah se religija oklepa morale in se rada izdaja za njeno ma-
ter – toda to nikakor ni! Prava morala in moralnost nista odvisni od
nobene religije, čeprav ju vsaka sankcionira in jima s tem daje oporo.«
(Schopenhauer [1851] 1986b, 464)
[Iz podpoglavja Abadon v knjigi Demaskirajoče tendence.
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete
2018. 65–77.]
viri in literatura
Horkheimer, Max. 1961. »Die Akualität Schopenhauers.« Schopenhauer-Jahrbuch 42:
12–25.
Kocbek, Edvard. (1974) 1989. Svoboda in nujnost. Celje: Mohorjeva družba.
Mencinger, Janez. (1893) 1962. Abadon: bajka za starce. V Zbrano delo 2. Ur. Janez Lo-
gar. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Nietzsche, Friedrich. (1906) 1991. Volja do moči: poskus prevrednotenja vseh vrednot: iz
zapuščine 1884/88. Prev. Janko Moder. Ljubljana: Slovenska matica.
Schopenhauer, Arthur. 1985. Philosophische Vorlesungen 1: Theorie des gesammten
Vorstellens, Denkens und Erkennens. Ur. Volker Spierling. München in Zürich:
Piper.
88
se zoperstavi prizadevanju njegovega egoizma, izzove njegovo nejevo-
ljo, bes, sovraštvo […].« (Schopenhauer [1841] 1986, 727) […] Iz te težnje
izhajajo vsa naša dejanja vse tja do najbolj grobega prisvajanja bogastva
in tiranskega gospodovanja po pravilu zase vse, nič za drugega. […]
Etika, ki sicer odrešuje, pa ni samo odrešenjska etika, ampak mnogo
bolj etika, ki obvladuje svet, skratka etika obvladovanja sveta v tem in
tam, kjer je najslabši, kajti trpljenje blaži s tem, da zaustavlja temelj, ki ga
poraja. Tu izstopa sočutje, ta sicer najbolj nosilni pojem njegove etike, ki
obvladuje človeški egoizem in zlobo. Tako razumljena etika si nikakor
ne prizadeva sveta radikalno spremeniti – to ni možno. Schopenhauer
se tega zaveda in njegova filozofija ni obsedena od napredka. […]
Vsekakor pa njegova etika še zdaleč ni etika tiranije dobrega. Kakšni
načelni ateistični drži so več kot dobrodošle tudi tele besede: »V svojih
smrtnih stiskah se religija oklepa morale in se rada izdaja za njeno ma-
ter – toda to nikakor ni! Prava morala in moralnost nista odvisni od
nobene religije, čeprav ju vsaka sankcionira in jima s tem daje oporo.«
(Schopenhauer [1851] 1986b, 464)
[Iz podpoglavja Abadon v knjigi Demaskirajoče tendence.
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete
2018. 65–77.]
viri in literatura
Horkheimer, Max. 1961. »Die Akualität Schopenhauers.« Schopenhauer-Jahrbuch 42:
12–25.
Kocbek, Edvard. (1974) 1989. Svoboda in nujnost. Celje: Mohorjeva družba.
Mencinger, Janez. (1893) 1962. Abadon: bajka za starce. V Zbrano delo 2. Ur. Janez Lo-
gar. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Nietzsche, Friedrich. (1906) 1991. Volja do moči: poskus prevrednotenja vseh vrednot: iz
zapuščine 1884/88. Prev. Janko Moder. Ljubljana: Slovenska matica.
Schopenhauer, Arthur. 1985. Philosophische Vorlesungen 1: Theorie des gesammten
Vorstellens, Denkens und Erkennens. Ur. Volker Spierling. München in Zürich:
Piper.
88
