Page 93 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 93
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Stati in obstati 17(2021): 91-109
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(33)91-109
OSNOVNA OBLIKA CERKVE
Matjaž Črnivec
Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana
matjaz.crnivec@gmail.com
Vprašanje, kaj je Cerkev, se zdi precej samoumevno, vendar čim ho-
čemo podati natančnejši odgovor, vidimo, da stvari niso tako preproste,
kot se nam zdi na prvi pogled. Obstajajo različne, celo zelo različne pred-
stave o tem, kaj naj bi bila Cerkev, kako naj bi se vzpostavljala in kaj naj
bi bilo njeno bistvo oziroma njeno glavno opravilo v svetu. Od tega je od-
visna celotna vizija in nato tudi konkretna organizacija krščanskega živ-
ljenja in delovanja. Gre torej za bistveno vprašanje, kako naj bi kristjani
obstajali in delovali v sodobnem svetu, kako naj bi se povezovali in kako
naj bi izvrševali misijon »do skrajnih mej sveta«, ki nam je bil zaupan.
Jezus o Cerkvi
Dejstvo, ki vedno znova preseneča, je, da v evangelijih Cerkev skoraj-
da ni omenjena – Marko, Luka in Janez je sploh ne omenjajo, edini dve
omembi sta v Mateju 16,18 in 18,17. Grška beseda ekklesía, ki jo najdemo
na teh mestih, v antičnem okolju označuje svečani, uradni zbor, ki ima
določeno avtoriteto, lahko tudi v političnem smislu; uporablja se na pri-
mer za volilno skupščino meščanov, ki odloča o zadevah polisa – dana-
šnja ustreznica bi bil parlament. Besedo uporablja tudi Septuaginta, in
sicer za zbor Izraelcev pod goro Sinaj (npr. v 5 Mz 4,10 idr.).
V Mt 16,18 se zdi, da Jezus subvertira to starozavezno zgodbo in zatr-
di, da se bo »njegov zbor«, se pravi »Božji zbor, zbran okrog Mesija«, zdaj
91
Stati in obstati 17(2021): 91-109
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(33)91-109
OSNOVNA OBLIKA CERKVE
Matjaž Črnivec
Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana
matjaz.crnivec@gmail.com
Vprašanje, kaj je Cerkev, se zdi precej samoumevno, vendar čim ho-
čemo podati natančnejši odgovor, vidimo, da stvari niso tako preproste,
kot se nam zdi na prvi pogled. Obstajajo različne, celo zelo različne pred-
stave o tem, kaj naj bi bila Cerkev, kako naj bi se vzpostavljala in kaj naj
bi bilo njeno bistvo oziroma njeno glavno opravilo v svetu. Od tega je od-
visna celotna vizija in nato tudi konkretna organizacija krščanskega živ-
ljenja in delovanja. Gre torej za bistveno vprašanje, kako naj bi kristjani
obstajali in delovali v sodobnem svetu, kako naj bi se povezovali in kako
naj bi izvrševali misijon »do skrajnih mej sveta«, ki nam je bil zaupan.
Jezus o Cerkvi
Dejstvo, ki vedno znova preseneča, je, da v evangelijih Cerkev skoraj-
da ni omenjena – Marko, Luka in Janez je sploh ne omenjajo, edini dve
omembi sta v Mateju 16,18 in 18,17. Grška beseda ekklesía, ki jo najdemo
na teh mestih, v antičnem okolju označuje svečani, uradni zbor, ki ima
določeno avtoriteto, lahko tudi v političnem smislu; uporablja se na pri-
mer za volilno skupščino meščanov, ki odloča o zadevah polisa – dana-
šnja ustreznica bi bil parlament. Besedo uporablja tudi Septuaginta, in
sicer za zbor Izraelcev pod goro Sinaj (npr. v 5 Mz 4,10 idr.).
V Mt 16,18 se zdi, da Jezus subvertira to starozavezno zgodbo in zatr-
di, da se bo »njegov zbor«, se pravi »Božji zbor, zbran okrog Mesija«, zdaj
91
