Page 96 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 96
razgledi, vpogledi
ljena s padcem, obnovljena v Izraelu (2 Mz 19,6), v polnosti uresničena
v Jezusu (Heb 3,1) ter zaupana vsej njegovi Cerkvi (1 Pt 2,5.9; Raz 1,6).
Jezusov izrek v Mt 18,20 ima tudi presenetljivo vzporednico v zgo-
dnjem judovskem slovstvu, ki potrjuje zgornje uvide. V talmudskem
traktatu Izreki očetov 3,3 beremo: »Če dva sedita skupaj in so v nju-
nem pogovoru besede Postave, je Božje veličastvo navzoče med njima«.
Možno je, da je določena oblika tega izreka obstajala že v Jezusovem
času in jo je Jezus preprosto subverzivno navezal nase, tako kot je počel
z mnogimi besedili iz Stare zaveze. V tem primeru je provokacija dvoj-
na: »biti v Jezusovem imenu« je izenačeno z Božjo Postavo, Jezusova nav-
zočnost pa ni nič manj kot Jahvejeva šekina.
Kakor koli, če ta povezava drži ali ne, je gotovo, da se obljuba Jezusove
osebne navzočnosti vpisuje v širšo novozavezno temo obnove Božjega
svetišča in povratka Jahvejeve slave. Kot vemo, je bilo to pričakovanje
med Judi povezano z Mesijevim prihodom. V evangelijih najdemo več
mest, ki kažejo, da se je to na nepričakovan, a realen način izpolnilo v
Jezusu. V Mt 12,6 je Jezus »večji kot tempelj«. Obtožba v Mr 14,58 (»Jaz
bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh sezidal dru-
gega, ki ne bo narejen z rokami.«) glede na Jn 2,19 temelji na resnični
Jezusovi izjavi. In Janezova izjava »Božja beseda je postavila svoj šotor
med nami in videli smo njeno slavo/veličastvo« (Jn 1,14) očitno kaže v
isto smer: v Jezusu je Bog odločilno obnovil svoje svetišče, svoje prebiva-
lišče med ljudmi, in z njim se je vrnila Božja slava (prim. tudi 2 Kor 4,6!).
Mt 18,20 torej predstavlja razširitev te velike Božje obljube na zbrano
skupnost: kjer koli se ta zbere »v Imenu«, tam je šekina, tam je resnični
Božji tempelj. To témo pozneje razvijejo Pavlova pisma in drugi novo-
zavezni spisi (1 Kor 3,16; 6,19; 2 Kor 6,16; Ef 2,21; 1 Pt 2,5; Raz 3,12) ter jo
navezujejo predvsem na obljubo Svetega Duha.
Mt 18,20 kot temeljna definicija Cerkve
Glede na zgoraj povedano lahko sklenemo, da imamo v Jezusovem
izreku v Mt 18,20 podano glavno definicijo in utemeljitev Cerkve. Glede
94
ljena s padcem, obnovljena v Izraelu (2 Mz 19,6), v polnosti uresničena
v Jezusu (Heb 3,1) ter zaupana vsej njegovi Cerkvi (1 Pt 2,5.9; Raz 1,6).
Jezusov izrek v Mt 18,20 ima tudi presenetljivo vzporednico v zgo-
dnjem judovskem slovstvu, ki potrjuje zgornje uvide. V talmudskem
traktatu Izreki očetov 3,3 beremo: »Če dva sedita skupaj in so v nju-
nem pogovoru besede Postave, je Božje veličastvo navzoče med njima«.
Možno je, da je določena oblika tega izreka obstajala že v Jezusovem
času in jo je Jezus preprosto subverzivno navezal nase, tako kot je počel
z mnogimi besedili iz Stare zaveze. V tem primeru je provokacija dvoj-
na: »biti v Jezusovem imenu« je izenačeno z Božjo Postavo, Jezusova nav-
zočnost pa ni nič manj kot Jahvejeva šekina.
Kakor koli, če ta povezava drži ali ne, je gotovo, da se obljuba Jezusove
osebne navzočnosti vpisuje v širšo novozavezno temo obnove Božjega
svetišča in povratka Jahvejeve slave. Kot vemo, je bilo to pričakovanje
med Judi povezano z Mesijevim prihodom. V evangelijih najdemo več
mest, ki kažejo, da se je to na nepričakovan, a realen način izpolnilo v
Jezusu. V Mt 12,6 je Jezus »večji kot tempelj«. Obtožba v Mr 14,58 (»Jaz
bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh sezidal dru-
gega, ki ne bo narejen z rokami.«) glede na Jn 2,19 temelji na resnični
Jezusovi izjavi. In Janezova izjava »Božja beseda je postavila svoj šotor
med nami in videli smo njeno slavo/veličastvo« (Jn 1,14) očitno kaže v
isto smer: v Jezusu je Bog odločilno obnovil svoje svetišče, svoje prebiva-
lišče med ljudmi, in z njim se je vrnila Božja slava (prim. tudi 2 Kor 4,6!).
Mt 18,20 torej predstavlja razširitev te velike Božje obljube na zbrano
skupnost: kjer koli se ta zbere »v Imenu«, tam je šekina, tam je resnični
Božji tempelj. To témo pozneje razvijejo Pavlova pisma in drugi novo-
zavezni spisi (1 Kor 3,16; 6,19; 2 Kor 6,16; Ef 2,21; 1 Pt 2,5; Raz 3,12) ter jo
navezujejo predvsem na obljubo Svetega Duha.
Mt 18,20 kot temeljna definicija Cerkve
Glede na zgoraj povedano lahko sklenemo, da imamo v Jezusovem
izreku v Mt 18,20 podano glavno definicijo in utemeljitev Cerkve. Glede
94
