Page 193 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 193
Stati in obstati 17(2021): 401-406
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(34)401-406
FRESACH/BREZE – KRAJ SPOMINA IN PREMISLEKA
CERKVENE ZGODOVINE
Karl W. Schwarz
Sledeči prispevek govori o muzeju v Fresachu [Brezah],1 kjer se je ob
izteku Koroške deželne razstave leta 2011 porodila ideja o »tolerančnih
pogovorih«.
Da je Fresach »kraj tolerance«, priča že tamkajšnja tipična »tolerančna
molilnica« iz časa cesarja Jožefa II., ki je s svojim tolerančnim paten-
tom leta 1781 takratnim skritim protestantom odprl vrata v svobodo.
Molilnica še ni bila »javni prostor«, saj ni smela imeti razpoznavnih
»znakov javnosti«: niti cerkvenega zvonika, niti zvonjenja, niti neposre-
dnega dostopa z javne ceste in sploh ni smela biti podobna takratnim
cerkvam. Na zunaj naj bi vse ostalo, kot je bilo: še naprej je obstajala iz-
ključno katoliška mreža župnij, vanjo so bili vključeni tudi zdaj toleri-
rani »akatoličani« (kot so bili poimenovani evangeličani v takratnem
uradnem žargonu), ki so morali katoliškemu župniku plačevati predpi-
sane cerkvene dajatve/štolnino, saj je ta še vedno moral voditi uradno
veljavne rojstne in poročne knjige, pa čeprav se je v Fresachu večina pre-
bivalcev že leta 1784 izrekla za »akatoliško« veroizpoved in jo v zasebnem
prostoru tudi izvajala (lat. exercitium religionis privatum).
Fresach pa ni le prostor tolerance in pravi kraj za »tolerančne po-
govore«, ampak tudi mesto srečanja s slovensko reformacijo in kultu-
ro. Čeprav nima dvojezične krajevne table (Fresach/Breze), pa lahko na
krajevnem grbu poleg keliha in hostije vidimo tudi list breze. Grb tako
tematizira temeljno protestantsko zahtevo po obhajilu pod obema po-
1 Oglati oklepaji in pojasnila v njih so prevajalčevi.
401
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(34)401-406
FRESACH/BREZE – KRAJ SPOMINA IN PREMISLEKA
CERKVENE ZGODOVINE
Karl W. Schwarz
Sledeči prispevek govori o muzeju v Fresachu [Brezah],1 kjer se je ob
izteku Koroške deželne razstave leta 2011 porodila ideja o »tolerančnih
pogovorih«.
Da je Fresach »kraj tolerance«, priča že tamkajšnja tipična »tolerančna
molilnica« iz časa cesarja Jožefa II., ki je s svojim tolerančnim paten-
tom leta 1781 takratnim skritim protestantom odprl vrata v svobodo.
Molilnica še ni bila »javni prostor«, saj ni smela imeti razpoznavnih
»znakov javnosti«: niti cerkvenega zvonika, niti zvonjenja, niti neposre-
dnega dostopa z javne ceste in sploh ni smela biti podobna takratnim
cerkvam. Na zunaj naj bi vse ostalo, kot je bilo: še naprej je obstajala iz-
ključno katoliška mreža župnij, vanjo so bili vključeni tudi zdaj toleri-
rani »akatoličani« (kot so bili poimenovani evangeličani v takratnem
uradnem žargonu), ki so morali katoliškemu župniku plačevati predpi-
sane cerkvene dajatve/štolnino, saj je ta še vedno moral voditi uradno
veljavne rojstne in poročne knjige, pa čeprav se je v Fresachu večina pre-
bivalcev že leta 1784 izrekla za »akatoliško« veroizpoved in jo v zasebnem
prostoru tudi izvajala (lat. exercitium religionis privatum).
Fresach pa ni le prostor tolerance in pravi kraj za »tolerančne po-
govore«, ampak tudi mesto srečanja s slovensko reformacijo in kultu-
ro. Čeprav nima dvojezične krajevne table (Fresach/Breze), pa lahko na
krajevnem grbu poleg keliha in hostije vidimo tudi list breze. Grb tako
tematizira temeljno protestantsko zahtevo po obhajilu pod obema po-
1 Oglati oklepaji in pojasnila v njih so prevajalčevi.
401
