Page 188 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 188
razgledi, vpogledi
ne vsebine, tiste polnosti biti, ki jo potrjuje neskončna težnja človekovega
jaza. »Spoznajte resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jn 8,32)
Začetek resnice je prepričanje, da oseba ni samo negativno brezpogoj-
na (kar je dejstvo), se pravi, da se noče in se niti ne more zadovoljiti z no-
beno pogojno in omejeno vsebino, ampak da lahko doseže tudi pozitivno
brezpogojnost, kar pomeni, da ima lahko celostno vsebino, polnost biti, in
da potem ta brezpogojna vsebina, polnost biti, ni zgolj fantazija, subjektiv-
ni privid, ampak čisto prava resničnost, resničnost, polna moči. Vera vase,
vera v osebo je obenem tudi vera v Boga, kajti božanskost pripada tako člo-
veku kot Bogu, razlika je le ta, da Bogu pripada v večni resničnosti, človek
pa jo lahko le dosega, usvaja, kar pomeni, da je v njegovem stanju božan-
skost zgolj možnost, zgolj težnja.
Preden lahko človek v življenju doseže to brezpogojno vsebino, jo mora
doseči v zavesti; predno jo spozna kot resničnost zunaj sebe, jo mora uza-
vestiti kot idejo v sebi. Pozitivno prepričanje o ideji je prepričanje o njenem
obstoju, saj je neudejanljiva ideja le privid in prevara, in če je ne verovati v
Boga brezumno, je še bolj brezumno verovati vanj napol.
Stara tradicionalna oblika religije izhaja iz vere v Boga, a te vere ne iz-
pelje do konca. Sodobna zunajreligiozna civilizacija izhaja iz vere v člove-
ka, a je prav tako nedosledna – svoje vere ne izpelje do konca. Če ti dve veri
– vero v Boga in vero v človeka – dosledno izpeljemo in do konca udeja-
njimo, se strneta v edini popolni in celostni resnici Bogočloveštva. (Solov-
jov 2019, 33–34)
Toda ta vera je kot vera le prepričanje iz spoznanja. »Da Bog je, ver-
jamemo, kaj je, pa izkušamo in vemo.« (str. 43) Izkusiti Boga pa je mo-
goče le v tistem, kar Bog – po krščanskem verovanju – je, v ljubezni, ki
je celovita. Ljubezen do sočloveka je izraz ljubezni do Boga. Ljubiti Boga
brez konkretne ljubezni do človeka, ni mogoče. »Brezpogojna ljubezen
je prav tisto idealno vse, je celota, ki predstavlja vsebino božanskega
Počela.« (str. 56)
396
ne vsebine, tiste polnosti biti, ki jo potrjuje neskončna težnja človekovega
jaza. »Spoznajte resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jn 8,32)
Začetek resnice je prepričanje, da oseba ni samo negativno brezpogoj-
na (kar je dejstvo), se pravi, da se noče in se niti ne more zadovoljiti z no-
beno pogojno in omejeno vsebino, ampak da lahko doseže tudi pozitivno
brezpogojnost, kar pomeni, da ima lahko celostno vsebino, polnost biti, in
da potem ta brezpogojna vsebina, polnost biti, ni zgolj fantazija, subjektiv-
ni privid, ampak čisto prava resničnost, resničnost, polna moči. Vera vase,
vera v osebo je obenem tudi vera v Boga, kajti božanskost pripada tako člo-
veku kot Bogu, razlika je le ta, da Bogu pripada v večni resničnosti, človek
pa jo lahko le dosega, usvaja, kar pomeni, da je v njegovem stanju božan-
skost zgolj možnost, zgolj težnja.
Preden lahko človek v življenju doseže to brezpogojno vsebino, jo mora
doseči v zavesti; predno jo spozna kot resničnost zunaj sebe, jo mora uza-
vestiti kot idejo v sebi. Pozitivno prepričanje o ideji je prepričanje o njenem
obstoju, saj je neudejanljiva ideja le privid in prevara, in če je ne verovati v
Boga brezumno, je še bolj brezumno verovati vanj napol.
Stara tradicionalna oblika religije izhaja iz vere v Boga, a te vere ne iz-
pelje do konca. Sodobna zunajreligiozna civilizacija izhaja iz vere v člove-
ka, a je prav tako nedosledna – svoje vere ne izpelje do konca. Če ti dve veri
– vero v Boga in vero v človeka – dosledno izpeljemo in do konca udeja-
njimo, se strneta v edini popolni in celostni resnici Bogočloveštva. (Solov-
jov 2019, 33–34)
Toda ta vera je kot vera le prepričanje iz spoznanja. »Da Bog je, ver-
jamemo, kaj je, pa izkušamo in vemo.« (str. 43) Izkusiti Boga pa je mo-
goče le v tistem, kar Bog – po krščanskem verovanju – je, v ljubezni, ki
je celovita. Ljubezen do sočloveka je izraz ljubezni do Boga. Ljubiti Boga
brez konkretne ljubezni do človeka, ni mogoče. »Brezpogojna ljubezen
je prav tisto idealno vse, je celota, ki predstavlja vsebino božanskega
Počela.« (str. 56)
396
