Page 203 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 203
kronika
ni nova pota utirajoči don Kihot, je razlog za to le njegova samotnost.
A kdo vendarle lahko tudi pride. Prej ali slej. Za hip ali za vedno. In kar
enkrat je, je za zmerom. Kljub potiskanju v mreže determinizma ni nič
človeškega določenega vnaprej. Nam še ne. Je pa odvisno od nas, ali bo
tudi prihodnje rojenim tako. Odločitve vsakogar so bistvene za vse.
GOVOR MINISTRA DR. VASKA SIMONITIJA
OB DNEVU REFORMACIJE 2021
Spoštovani predsednik države gospod Borut Pahor,
spoštovani predsednik vlade gospod Janez Janša,
spoštovani predsednik državnega sveta gospod Alojz Kovšca,
spoštovani gostje, gospe in gospodje.
Ko se je srednji vek začel prelamljati v novoveško obdobje, je nastopi-
la doba, v kateri se je evropska kultura odpravila proti modernosti, pro-
ti današnjemu stanju. Države so začele dobivati novo obliko in vsebino,
vojske in vojne so dobile nove poudarke in vse večje razsežnosti, odpi-
rala so se nova geografska in miselna obzorja. Človeku je bilo enostav-
no pretežko vzdržati lastni položaj v svetu brez pogleda k nečemu pre-
sežnemu, ki mu je zbujalo upanje v smisel lastne eksistence. Toda tudi
Cerkev, sama doktrinarno razklana in moralno razpuščena, mu ni po-
nujala prepričljive gotovosti. Ko naj bi Martin Luther 31. oktobra 1517 pri-
bil na vrata wittenberške cerkve svojih petindevetdeset tez, je izbruhnil
konfesionalni spor, ki je razklal zahodno krščanstvo. Temeljno načelo
Luthrovega nauka »sola scriptura, sola fide, sola gratia«, ki je odklanja-
lo tudi versko tradicijo in vse zunanje oblike pobožnosti, se je hitro ši-
rilo; nenazadnje tudi zaradi uveljavitve novega medija – tiska. A hkra-
ti je razkol povzročil vojne, ki so bile tako številne, nekatere tudi zelo
obsežne in dolgotrajne, da jih nekateri poimenujejo tristoletna vojna s
premori. Konfesionalni spor je pomenil osrednji tok obdobja, kjer je te-
ološka debata prešla v polje politike, in tako je s poistovetenjem verske-
411
ni nova pota utirajoči don Kihot, je razlog za to le njegova samotnost.
A kdo vendarle lahko tudi pride. Prej ali slej. Za hip ali za vedno. In kar
enkrat je, je za zmerom. Kljub potiskanju v mreže determinizma ni nič
človeškega določenega vnaprej. Nam še ne. Je pa odvisno od nas, ali bo
tudi prihodnje rojenim tako. Odločitve vsakogar so bistvene za vse.
GOVOR MINISTRA DR. VASKA SIMONITIJA
OB DNEVU REFORMACIJE 2021
Spoštovani predsednik države gospod Borut Pahor,
spoštovani predsednik vlade gospod Janez Janša,
spoštovani predsednik državnega sveta gospod Alojz Kovšca,
spoštovani gostje, gospe in gospodje.
Ko se je srednji vek začel prelamljati v novoveško obdobje, je nastopi-
la doba, v kateri se je evropska kultura odpravila proti modernosti, pro-
ti današnjemu stanju. Države so začele dobivati novo obliko in vsebino,
vojske in vojne so dobile nove poudarke in vse večje razsežnosti, odpi-
rala so se nova geografska in miselna obzorja. Človeku je bilo enostav-
no pretežko vzdržati lastni položaj v svetu brez pogleda k nečemu pre-
sežnemu, ki mu je zbujalo upanje v smisel lastne eksistence. Toda tudi
Cerkev, sama doktrinarno razklana in moralno razpuščena, mu ni po-
nujala prepričljive gotovosti. Ko naj bi Martin Luther 31. oktobra 1517 pri-
bil na vrata wittenberške cerkve svojih petindevetdeset tez, je izbruhnil
konfesionalni spor, ki je razklal zahodno krščanstvo. Temeljno načelo
Luthrovega nauka »sola scriptura, sola fide, sola gratia«, ki je odklanja-
lo tudi versko tradicijo in vse zunanje oblike pobožnosti, se je hitro ši-
rilo; nenazadnje tudi zaradi uveljavitve novega medija – tiska. A hkra-
ti je razkol povzročil vojne, ki so bile tako številne, nekatere tudi zelo
obsežne in dolgotrajne, da jih nekateri poimenujejo tristoletna vojna s
premori. Konfesionalni spor je pomenil osrednji tok obdobja, kjer je te-
ološka debata prešla v polje politike, in tako je s poistovetenjem verske-
411
