Page 206 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 206
kronika
-politična vprašanja reševati strpno in z dobro voljo, saj je, kot pravi,
»uporaba nasilja, s katerim se druge ljudi prisili, da verujejo v to, v kar
oni ne verujejo, da ljubijo to, kar oni ne ljubijo, da mislijo to, kar oni ne
mislijo, znak pojemajoče moči vere in pomanjkanja poznavanja svete-
ga pisma«. Humanisti so vnesli v prostor, v katerem sicer niso imeli ve-
liko vpliva, duh strpnosti. Ideje o verski toleranci in enakosti ljudi so
le počasi pronicale v praktično ravnanje politične oblasti, in še to bolj
kot izraz praktične razumnosti kot pa resnično spoznanje o teh vrli-
nah kot samoumevnih vrednotah. Nenazadnje je šele v 20. stoletju, po
drugi svetovni vojni, v zahodni krščanski Evropi prevladalo spoznanje,
da je od vseh družbenih utopij moč živeti zgolj v humanistični utopiji
(Julian Nida-Rümelin), ki nosi v sebi stoletja dolgo hrepenenjsko izro-
čilo. Ta humanistična utopija se je uresničila, hkrati pa zahteva neneh-
no aktivno uresničevanje svojih postulatov: spoštovanja in nedotaklji-
vosti človekovega dostojanstva, človekovih pravic, svobode govora. To
je svet, ki je formalno in dejansko najbolje urejen, najbolj ustvarjalen in
zagotavlja največjo blaginjo za vse.
In če se vrnem k reformaciji in slovenskemu knjižnemu jeziku, lahko
rečem, da se je naš knjižni jezik rodil v turbulentnem času iz duhovnih
globin Primoža Trubarja. Ta jezik je danes živ, odprt do novosti, razvi-
ja se v duhu ustvarjalnosti, to je jezik, ki se kaže kot neizčrpen vir ču-
stvene, duhovne in miselne kondicije njegovih govorcev. Prav to izra-
ža tudi obeležje, ki smo ga postavili kot samostojna država v Bruslju, ko
smo pred trinajstimi leti predsedovali Svetu Evropske unije, tako kot mu
predsedujemo danes. Na obeležju je izpisan Prešernov verz »žive naj vsi
narodi« v vseh uradnih jezikih držav Evropske unije. Tako je v temelj
demokratičnega sožitja evropskih narodov položen jezik. Jezik torej, ki
je osnova delovanja in osmislitve vsakega posameznika in vsakega na-
roda. In v tem je tudi bistvo počastitve dneva reformacije.
414
-politična vprašanja reševati strpno in z dobro voljo, saj je, kot pravi,
»uporaba nasilja, s katerim se druge ljudi prisili, da verujejo v to, v kar
oni ne verujejo, da ljubijo to, kar oni ne ljubijo, da mislijo to, kar oni ne
mislijo, znak pojemajoče moči vere in pomanjkanja poznavanja svete-
ga pisma«. Humanisti so vnesli v prostor, v katerem sicer niso imeli ve-
liko vpliva, duh strpnosti. Ideje o verski toleranci in enakosti ljudi so
le počasi pronicale v praktično ravnanje politične oblasti, in še to bolj
kot izraz praktične razumnosti kot pa resnično spoznanje o teh vrli-
nah kot samoumevnih vrednotah. Nenazadnje je šele v 20. stoletju, po
drugi svetovni vojni, v zahodni krščanski Evropi prevladalo spoznanje,
da je od vseh družbenih utopij moč živeti zgolj v humanistični utopiji
(Julian Nida-Rümelin), ki nosi v sebi stoletja dolgo hrepenenjsko izro-
čilo. Ta humanistična utopija se je uresničila, hkrati pa zahteva neneh-
no aktivno uresničevanje svojih postulatov: spoštovanja in nedotaklji-
vosti človekovega dostojanstva, človekovih pravic, svobode govora. To
je svet, ki je formalno in dejansko najbolje urejen, najbolj ustvarjalen in
zagotavlja največjo blaginjo za vse.
In če se vrnem k reformaciji in slovenskemu knjižnemu jeziku, lahko
rečem, da se je naš knjižni jezik rodil v turbulentnem času iz duhovnih
globin Primoža Trubarja. Ta jezik je danes živ, odprt do novosti, razvi-
ja se v duhu ustvarjalnosti, to je jezik, ki se kaže kot neizčrpen vir ču-
stvene, duhovne in miselne kondicije njegovih govorcev. Prav to izra-
ža tudi obeležje, ki smo ga postavili kot samostojna država v Bruslju, ko
smo pred trinajstimi leti predsedovali Svetu Evropske unije, tako kot mu
predsedujemo danes. Na obeležju je izpisan Prešernov verz »žive naj vsi
narodi« v vseh uradnih jezikih držav Evropske unije. Tako je v temelj
demokratičnega sožitja evropskih narodov položen jezik. Jezik torej, ki
je osnova delovanja in osmislitve vsakega posameznika in vsakega na-
roda. In v tem je tudi bistvo počastitve dneva reformacije.
414
