Page 101 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 101
vincenc rajšp

nesrečno od naše vere zavili; Bog je njihove greške narodu našemu v dob-
ro obernil po neskončno modri svoji previdnosti, ki dostikrat hudo pros-
tim ljudem dopostí, pa hudo k našemu pridu oberne.

Primož Trubar, reformator Kranjske
– Primus Truber der Reformator Krains
Leto dni pred Slomškovim zapisom in pozitivnim vrednotenjem slo-
venskih protestantov za slovenski jezik in s tem za slovensko kulturo,
leta 1861, je izšla izčrpna predstavitev Primoža Trubarja in reformaci-
je na Kranjskem izpod peresa Wilhelma Sillema. Avtor se je podpisal
kot šolski direktor v Oberschütznu, po madžarsko Felsőlövő, in v jezi-
ku gradiščanskih Hrvatov Gornje Šice, na Gradiščanskem (Burgenland),
ki je takrat spadalo pod Ogrsko. Delo v slovenskem zgodovinopisju na
temo reformacije ni bilo deležno posebne pozornosti, v novejšem času
je nanj opozoril Jože Rajhman (1985, 110).
Poleg zgodovinskih podatkov, ki jih je Sillem črpal iz dotedanje li-
terature, in to zelo pozorno in natančno, je delo zanimivo še zaradi
okvira časa, ki iz njega odseva. Kot pove na začetku, so podlaga njegove
predstavitve dela Leopolda von Rankeja, »mimo katerega ne more nih-
če, ki piše o reformaciji«. Posebej se sklicuje na drugo knjigo Nemške
zgodovine v času reformacije ter delo Knezi in ljudstva Južne Evrope,3
predvsem poglavje v drugi knjigi o regeneraciji katolicizma. (Sillem 1861,
V)
Pomembno podlago za pisanje o kulturnozgodovinskih razmerah v
deželi Kranjski v 16. stoletju mu predstavlja Valvasorjeva Slava vojvodi-
ne Kranjske (Die Ehre des Herzogthums Krain), predvsem poglavja, v ka-
terih Valvasor opisuje »običaje, način življenja in vere prebivalcev svo-
je poliglotske domovine« (str. V–VI). Za prikaz cerkvenih razmer na

3 Leopold von Ranke, Deutsche Geschichte im Zeitalter der Reformation 2 (Berlin:
Duncker und Humblot, 1839); Fürsten und Völker von Süd-Europa im sechzehnten
und siebzehnten Jahrhundert 2, 4. izdaja (Berlin: Duncker & Humblot, 1854).

309
   96   97   98   99   100   101   102   103   104   105   106