Page 108 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

Dijaki so med značilnostmi, ki opisujejo glasbo, ki jo poslušajo pri učenju
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
matematike, najvišjo vrednost dodelili značilnosti »všečna« (M = 2,21; SD =
1,10). Preostale značilnosti glasbe, ki jo udeleženci poslušajo med učenjem ma-
tematike, so: tiha, hitra, poznana, sprostitvena, všečna, vesela, instrumental-
na in dinamična.
Pri tretjem vprašanju pa smo želeli ugotoviti, ali je glasba, ki jo dijaki pos-
lušajo med učenjem matematike, tista, ki jo poslušajo tudi v splošnem. Pri tem
sta dve tretjini dijakov (n = 52) odgovorili pritrdilno, tretjina (n = 27) je podala
nikalni odgovor, dva udeleženca pa se do vprašanja nista opredelila.

Razprava

Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali dijaki med učenjem matematike poslušajo
glasbo v ozadju ter kakšne so značilnosti te glasbe.
Izsledki raziskave kažejo, da je največ udeležencev poročalo o tem, da med
učenjem matematike oz. med reševanjem matematičnih nalog pogosto poslu-
šajo glasbo v ozadju. Posebej je treba izpostaviti, da udeleženci glasbo, ki jo pos-
lušajo med reševanjem matematičnih nalog, opisujejo kot sprostitveno; Gan
idr. (2016) v svoji raziskavi omenjajo, da sprostitvena glasba zmanjšuje stopnjo
matematične anksioznosti, medtem ko stimulativna oz. aktivacijska glasba oh-
ranja tovrstno tesnobo in lahko posledično povzroči slabše matematične spo-
sobnosti.
Izkazalo se je, da večina dijakov med učenjem matematike oz. reševanjem
matematičnih nalog posluša tisto glasbo, ki jim je tudi v splošnem blizu. Po-
membnost osebnega glasbenega okusa, kadar govorimo o poslušanju glasbe
med učenjem, v svoji raziskavi omenjata Luca Kiss in Karina Linnell (2020),
saj naj bi poslušanje tiste glasbe, ki je posamezniku v splošnem blizu, povečalo
osredotočenost na opravljanje določenih nalog in zmanjševalo beg misli.
Glasbo, ki jo poslušajo pri učenju matematike, so udeleženci opisali kot
tiho, hitro, poznano, sprostitveno, všečno, veselo, instrumentalno in dinamič-
no.
Ne glede na to, da je pričujoča raziskava ena redkih v Sloveniji, ki preuču-
je povezanost glasbe in matematike, se je treba osredotočiti tudi na njene po-
manjkljivosti. Raziskovalni vzorec je relativno majhen. Treba bi bilo zajeti več-
je število srednješolcev, saj bi tako pridobili natančnejše rezultate. Težave so
se pojavile tudi pri literaturi, še posebej na področju kognicije, kajti razikave,
ki preučujejo poslušanje glasbe med učenjem matematike, niso tako pogoste.
Pri raziskavi bi se bilo treba osredotočiti tudi na same procese, ki se odvijajo v
ozadju, kadar posameznik pri učenju matematike posluša glasbo v ozadju. Za
poglobljeno razumevanje te tematike pa bi bilo treba pripraviti eksperiment, ki
vključuje merjenje fizioloških znakov posameznika.

108