Page 105 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

rutinski (An idr., 2013). To učencem zagotavlja priložnost, da svoje matematič-
no znanje uporabijo smiselno in novo znanje povežejo z že obstoječim (An idr.,
2013). Interdisciplinarno učenje matematike skozi glasbo lahko učencem zago-
tovi razumevanje snovi z drugačne perspektive, tovrstno učenje pa lahko pri-
pomore tudi k prenosu znanja in matematičnih vsebin na druga področja (An
idr., 2011). An idr. (2014) so ugotovili, da poučevanje matematike skozi interdi-
sciplinarne pristope vpliva na matematično samozavest, odnos do matematike,
uporabnost matematike, uspešnost ter motivacijo učencev.
Pri tovrstni interdisciplinarnosti je treba omeniti tudi Gardnerjevo teori-
jo o več inteligencah, ki lahko služi kot konceptualni okvir za ustvarjanje raz- Ela Urek ◆ Učinki vključevanja glasbe pri učenju matematike
ličnih učnih metod. Z glasbeno inteligentnostjo sta povezani prostorska ter
logično-matematična inteligentnost, zato lahko glasba in glasbene aktivnosti
služijo kot katalizator za razvoj matematičnih sposobnosti, ki jih je mogoče še
razvijati in prilagoditi učencem skozi različne učne stile (An in Tillman, 2015).

Namen raziskave in raziskovalna vprašanja

Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali dijaki med učenjem matematike poslušajo
glasbo v ozadju ter kakšne so značilnosti te glasbe. Na podlagi tega zanimanja
smo oblikovali tri raziskovalna vprašanja.
R1: Kako pogosto se dijaki učijo matematiko oz. rešujejo matematične naloge
ob poslušanju glasbe v ozadju?
R2: Kakšne so značilnosti glasbe, ki jo dijaki poslušajo med učenjem matema-
tike oz. reševanjem matematičnih nalog?
R3: Ali dijaki med učenjem matematike oz. reševanjem matematičnih nalog
poslušajo glasbo, ki jim je tudi v splošnem všeč?

Metodologija

Raziskovalni vzorec

V raziskavi je sodelovalo 81 udeležencev, starih med 15 in 18 let (M = 15,73 leta;
SD = 0,65), od tega 46 žensk, 32 moških, trije posamezniki pa so se opredeli-
li kot drugo. Največ udeležencev (n = 33) je bilo brez glasbene izobrazbe, pri-
bližno četrtina (n = 23) je imela zaključeno nižjo glasbeno šolo, 12 udeležen-
cev je zaključilo neformalno glasbeno izobrazbo (zasebno učenje), devet jih je
zaključilo le nekaj let nižje glasbene šole, dva pa sta zaključila konservatorij za
glasbo.

105