Page 83 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

Ergogeni Učinki Glasbenega Tempa In Zmogljivosti
Pri Rekreativnem Teku
ergogenic effects Of music tempo AND performance IN
recreational running

Eva Hrastar
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
eva.singing@gmail.com

Jerneja Žnidaršič
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
jerneja.znidarsic@um.si

Povzetek: V prispevku se osredotočimo na področje fiziološkega in psihološkega odziva
posameznika na poslušanje glasbe pri športno-rekreativni dejavnosti, natančneje na po-
vezavo med glasbenim tempom in srčnim utripom. S pomočjo analize obstoječe litera-
ture smo izpeljali optimalne pasove tempa glasbene spremljave, ki imajo lahko ključno
vlogo pri vzdržljivosti in dojemanju napora med vadbo oz. ergogenem učinku glasbe. S
pilotno raziskavo smo želeli podati izhodišča za morebitne nadaljnje raziskave in ugoto-
viti, ali poslušanje glasbe lahko učinkuje na posameznika med krajšo športno-rekreativ-
no dejavnostjo do te mere, da je zaznana sprememba v srčnem utripu posameznika med
tekom in po njem.
V eksperiment je bilo vključenih 11 zdravih posameznikov moškega spola, starih med 21
in 29 let. V okviru eksperimenta smo na osnovi predhodnih intervjujev in opravljenega
testa »shuttle run« sodelujoče razdelili v eksperimentalno (šest kandidatov, povprečne
starosti 25,17 leta) in kontrolno skupino (pet kandidatov, povprečne starosti 24,20 leta).
Kontrolna skupina je tekla (3 km) brez glasbene spremljave, eksperimentalna skupina pa
je tekla (3 km) ob glasbeni spremljavi v tempu 115 utripov/min. Glasbeno spremljavo je
vsak posameznik izbral iz nabora ponujenih skladb. Postopek meritev srčnega utripa so
vsi kandidati izvajali po enakem protokolu, nato je bilo izvedeno končno testiranje s po-
novitvijo testa »shuttle run«. Rezultati raziskave v srčnem utripu niso pokazali statistič-
no značilnih razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino. Pri tem je bilo pri eks-
perimentalni skupini po teku vseeno zaznati manj utrujenosti, prav tako pa so njeni člani
dosegli boljše končne rezultate telesne vzdržljivosti v primerjavi s kontrolno skupino. V
nadaljnjih raziskavah bi bilo treba zagotoviti sodelovanje več posameznikov in pridobi-
ti možnost uporabe profesionalnih merilcev srčnega utripa, ki bi omogočili natančno in
nemoteno izvedbo eksperimenta.
Ključne besede: poslušanje glasbe, rekreativni tek, ergogeni učinek glasbe, glasbeni tem-
po, srčni utrip

Izvirni znanstveni članek ◆ Original Scientific Article © Authors
https://doi.org/10.26493/2712-3987.20(40)83-100