Page 87 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

membne učinke na vadbo. Ergogeni učinek predstavlja pozitivno spremembo
stopnje vzdržljivosti, moči in produktivnosti. Glasba je klasificirana kot psi-
hološki ergogeni vpliv, ki lahko vpliva na vadečega pred, med in po vadbi (Bi-
gliassi idr., 2013). Glasba se tako lahko uporablja za povečevanje delovnih re-
zultatov in za dvig motivacije. Ergogeni učinek glasbe predstavlja zanimivo
področje raziskovanja, pri čemer je zaradi svoje subjektivne narave težko iz-
merljiv. V tem oziru je treba izpostaviti predvsem pomembnost lastne izbire
glasbe, ki pripomore k vzburjenosti in dvigu motivacije, če je izbrana glede na
priporočila strokovnjakov (Karageorghis, 2017). Baldari idr. (2010) so razisko-
vali interakcijo glasbe in vadbe ter jo primerjali z vadbo brez glasbene sprem-
ljave. Zanimalo jih je, ali glasba pozitivno vpliva na čas izčrpanosti in vadbene
tesnobe, znane pod angleškim izrazom state anxiety, kjer gre za neprijetno sta-
nje, ki se pojavi kot reakcija na zaznani stres zaradi izvajanja naloge pod priti-
skom. Raziskavo so naredili v sodelovanju s športno aktivnimi ljudmi in pro-
fesionalnimi športniki, starimi med 20 in 28 let. Udeleženci raziskave so tekali
po tekalni stezi do voljne izčrpanosti enkrat ob inštrumentalni glasbi in enkrat
brez glasbene spremljave. Nato so izpolnili vprašalnik o izčrpanosti in vadbeni Eva Hrastar, Jerneja Žnidaršič ◆ ERGOGENI UČINKI GLASBENEGA TEMPA IN ZMOGLJIVOSTI PRI REKREATIVNEM TEKU
tesnobi. Pri treniranih športnikih je bilo izboljšanje zanemarljivo, tudi čas teka
se ni bistveno spremenil. Rezultati pa so pokazali pozitiven vpliv na izčrpanost
in vadbeno tesnobo pri teku ob glasbi pri športno aktivnih neprofesionalnih
posameznikih, ki so prav tako tekli dlje časa. V slednjem primeru lahko govo-
rimo o pozitivnem vplivu ergogenega učinka.
Bigliassi idr. (2013) predpostavljajo, da pesem »porabi« del pozornosti, za-
radi česar se posameznik med vadbo v manjši meri odziva na znake utrujenosti,
kot bi se sicer brez glasbene spremljave (izčrpanost, zadihanost, pomanjkanje
moči); predispozicija za sinhronizacijo gibov z ritmično komponento glasbe in
utripi na minuto vpliva na hitrost gibov med vadbo (kot je, recimo, premika-
nje, nog pri teku, delanje počepov ipd.), ob tem glasba vzbudi zunanje asociaci-
je, ki vodijo k telesni aktivnosti (povečuje vzburjenje, pospešuje sproščanje). Pri
tem je pomembna tudi osebna izkušnja, torej vpliv že znane skladbe, ki vodi v
psihofizičen odziv (mrmranje besedila, boljše občutenje utripa, kurja polt, do-
datno izkazovanje premikanja glave, rok, nog ipd.).

Glasbeni izbor

Medtem ko se nekateri avtorji ukvarjajo z izboljšanjem vzdržljivosti ob glas-
beni spremljavi, ki se pokaže ob nizki do zmernointenzivni vadbi (Bacon idr.,
2012, Crust, 2008; Van Dyck idr., 2015, Bigliassi idr., 2015), drugi avtorji svojo
pozornost usmerjajo v izbor glasbe in v to, kako le-ta vpliva na motivacijo. Re-
zultati raziskav (Bacon idr., 2012; Koelsch in Jäncke, 2015; Krumhansl, 1997, v
Tormodsdatter Færøvik, 2017, Schaefer, 2017) nakazujejo, da je telesna vadba
ob glasbi, ne glede na to, ali je izbrana s strani subjekta ali kogar koli drugega,

87