Page 86 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40
P. 86

Zaradi subjektivnega dojemanja glasbenega tempa pa je le-tega treba vsaj
             glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
               okvirno definirati. Počasen tempo nekateri avtorji definirajo kot 60 utripov/
               min (Kellaris in Kent, 1994, v Tormodsdatter Færøvik, 2017), 80 utripov/min
               (Karageorghis idr., 2006), 60–70 utripov/min (Rane in Gadkari, 2016), med-
               tem ko hiter tempo opredeljujejo kot 180 utripov/min in več (Kellaris in Kent,
               1994, v Tormodsdatter Færøvik, 2017), 140 utripov/min in več (Karageorghis
               idr., 2006) in 100–120 utripov/min (Rane in Gadkari, 2016) (povzeto po Tor-
               modsdatter Færøvik, 2017). Bigliassi idr. (2013) pri tem navajajo, da je za vadbe,
               ki se izvajajo v okviru 70-odstotne zmogljivosti telesa, priporočen tempo med
               115 in 125 utripov/min.
                   Zaželena je glasba, ki bo izzvala lepe spomine in pozitivna čustva. Tako
               lahko vplivamo tudi na povečanje vzburjenja in zmanjšanje vadbene tesnobe,
               aktivnost je torej lahko ob navdihujoči skladbi manj naporna, kot bi bila sicer.
               Rezultati raziskave Judy Edworthy in Hannah Waring (2007) v okviru preu-
               čevanja učinkov glasnosti in tempa glasbe v ozadju med 10-minutnim tekom
               na tekalni stezi so pokazali povečano frekvenco dihanja med hitrim tempom
               v primerjavi s počasno glasbo ali tekom brez nje. Ob sami glasbi lahko vadeči
               torej zmanjša mišično napetost, s čimer se poveča pretok krvi, posledično ima
               glasba psiho-biološki vpliv na vadbo. Vadeči zaznava napor v manjši meri, ker
               je njegova pozornost usmerjena v glasbeno spremljavo. Glasba vpliva na zazna-
               vo izčrpanosti, ki je nižja pri počasni glasbi ter višja pri hitri. To je verjetno za-
               radi vznemirjenja, ki ga povzroči hitrejša glasba, kar vpliva na stopnjo vadbe.
                   Nadalje so Karageorghis idr. (2008) raziskovali učinke glasbenega tempa
               glede na glasbeno preferenco posameznika, notranjo motivacijo in tekočo iz-
               vedbo med dolgotrajno vadbo (26 minut). Sodelujoči so izbrali glasbo posame-
               znega izvajalca in nato hodili/tekli po tekalni stezi pod tremi različnimi pogo-
               ji: v hitrem tempu, v srednje hitrem tempu in v mešanem tempu glasbe. Glasba
               srednje hitrega tempa je prinesla najvišjo stopnjo notranje motivacije, prav tako
               je bila tekoča izvedba vadbe najboljša ob srednje hitrem tempu glasbe. Rezul-
               tati potrjujejo pomembnost izbire glasbe in tempa glasbene spremljave. Hod-
               ges in Sebald (2011, v Hodges, 2018) pri tem navajata možne ovire pri razisko-
               vanju vpliva tempa glasbe na človekov srčni utrip. Med drugim opozarjata na
               pomanjkanje standardnih protokolov pri raziskovanju, pomanjkanje standar-
               dov za izbiro glasbenih dražljajev in vrsto glasbe, nejasne in neustrezne opre-
               delitve spodbujevalnega in pomirjevalnega sredstva, različno dojemanje glasbe
               pri posameznikih, vpliv zunanjih dražljajev ter socialne, kulturne in čustvene
               dejavnike, ki vplivajo na telesne odzive.


               Ergogeni učinek glasbe ob športno-rekreativni dejavnosti


               Če vadbo spremlja skrbno izbrana glasba, se lahko posameznikova uspešnost
               in hkrati njegovo psihološko stanje izboljšata, se splošno okrepita, kar ima po-

               86
   81   82   83   84   85   86   87   88   89   90   91