Page 85 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

nalni spomin, zvrst glasbe in drugi stimulansi (Koelsch in Jäncke, 2015). Zara-
di tovrstnega procesiranja glasbe v možganih se dogajajo tudi razne spremembe
na fiziološki ravni telesa. Ena izmed teh je sprememba srčnega utripa v odno-
su do glasbenega tempa. Hodges (2018) v svoji raziskavi navaja, da se ob poslu-
šanju glasbe spremeni srčni utrip. Pri tem ni nujno, da se ta poveča ob hitrem
tempu glasbe in umiri ob počasnem. Sprememba srčnega utripa je pogojena
z različnimi elementi, ne samo s tempom glasbe, pri čemer se fiziološki odzi-
vi lahko ošibijo, intenzivirajo ali ostanejo nespremenjeni (Hodges, 2018). Pa-
tel in Iverson (2014, v Tormodsdatter Færøvik, 2017) sta prišla do ugotovitve,
da imajo ljudje najraje glasbeni tempo, ki znaša približno 100 utripov/min. Za-
nimivo je, da človeško srce, kadar ni pod vplivom hormonskih sprememb in
avtonomnega živčnega sistema, povprečno utripne 100-krat na minuto. Glede
na to, da se utrip srca in glasbeni tempo torej povezujeta v določenem razmer-
ju, nas zanima, ali je možno ta odnos prenesti na področje telesne aktivnosti,
pri čemer ugotavljamo ne samo fiziološko spremembo, ampak tudi psihološko
zaznavanje napora pri vadbi. Znano je, da glasba med nizkointenzivno špor-
tno-rekreativno dejavnostjo povzroča »distrakcijski učinek«. Zato lahko pri Eva Hrastar, Jerneja Žnidaršič ◆ ERGOGENI UČINKI GLASBENEGA TEMPA IN ZMOGLJIVOSTI PRI REKREATIVNEM TEKU
teku ali hoji (s sorazmerno nizko intenzivnostjo vadbe) poslušanje priljubljene-
ga glasbenega dela zmanjša vpliv stresa, ki ga povzroča utrujenost, in tako pove-
ča stopnjo »udobja« izvajanja vadbe (Yamashita idr., 2006). Sugunda in Dee-
pika (2017) nadalje ugotavljata, da poslušanje glasbe v počasnem tempu znižuje
hitrost utripa srca in krvnega tlaka ter tako izboljša avtonomno regulacijo srca.
V raziskavi smo se osredotočili na zaznavo in glasbeni tempo v povezavi
s športno-rekreativnimi dejavnostmi. Zanimalo nas je, ali lahko tempo glasbe
vpliva na srčni utrip med tekom na 3 km ter ali ima glasba ergogeni učinek na
človeka in lahko pripomore k boljši vzdržljivosti ter zmanjšanemu naporu ob
rekreativnem teku.

Optimalni glasbeni tempo ob športno-rekreativnih
dejavnostih

Ko govorimo o vplivu tempa na telesno aktivnost človeka, se je treba zaveda-
ti pomembnosti občutenja tempa pri vadbi, za kar se pogosto uporablja izraz
»občutiti utrip«. Tempo je torej lahko počasen, vendar če človek občuti hiter
utrip, bo tudi telo zaznalo hiter tempo. Ravno zato moramo glasbo za tovrstne
priložnosti izbirati premišljeno in do te problematike pristopiti kritično (Kara-
georghis, 2017). Razmerje med srčnim utripom in naklonjenostjo glasbenemu
2
tempu pri vadbi, kjer je glasba asinhrona z gibom, je nelinearno, razpon naklo-
njenih tempov pa ostaja v pasu med 120 in 140 utripov/min ne glede na sinhro-
3
no ali asinhrono gibanje.
2 Asinhrono gibanje – gibanje v utripu, ki ni istočasno glasbenemu.
3 Sinhrono gibanje – gibanje v utripu, ki je istočasno glasbenemu.

85