Page 88 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

ob izpolnjevanju določenih kriterijev prežeta z več motivacije, kot če telovadi-
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
mo brez nje. North in Hargreaves (2000, v Lamont idr., 2016) izpostavljata, da
ljudje med vadbo najraje poslušajo takšno glasbo, ki bo sprožila visoko ali nizko
mero vzburjenja. Karageorghis in Priest (2012, v Lamont idr., 2016) glasbo s hi-
trejšim tempom ocenjujeta za primernejšo pri intenzivnejših treningih, saj do-
datno stimulira naše telo. Laukka in Lina Quick (2013, v Lamont idr., 2016) sta
raziskala ključne razloge za izbiro glasbe pri vadbi profesionalnih športnikov.
Ugotovitve kažejo, da se izbor glasbe povezuje z nadzorom vzburjenja, s čustve-
no regulacijo, z motivacijo in s tekočo izvedbo (angl. flow). Če vadbo sprem-
lja skrbno izbrana glasba, se lahko posameznikova uspešnost in hkrati njegovo
psihološko stanje izboljšata ter splošno okrepita, kar ima pomembne posledi-
ce pri vadbi. Na podlagi navedb Karageorghisa idr. (2012) lahko ustvarimo in
izpostavimo utemeljena priporočila za uporabo glasbe med vadbo, in sicer: va-
deči glasbo vsaj približno pozna (osebna preferenca); glasba mora biti funkci-
onalna glede na športno-rekreativno dejavnost; glasba se izbira na osnovi žele-
nih učinkov; glasbena izbira naj vsebuje motivacijske lastnosti; za aerobne in
anaerobne vadbene naloge bodimo pozorni na ritmične lastnosti, melodične
in harmonske strukture; glasbeni tempo naj bo med vadbo znotraj pasu 120–
140 utripov/min; besedilo naj ponazarja gibanje ali vključuje motivacijske ele-
mente; glasba se med športno-rekreativnimi dejavnostmi uporablja samo tak-
rat, kadar ne ogroža varnosti vadečega (tek ali kolesarjenje ob prometni cesti).

Namen in cilji raziskave

V empiričnem delu raziskave smo izvedli pilotno raziskavo, kjer smo želeli
postaviti temelje za morebitne nadaljnje raziskave in ugotoviti, ali tempo glas-
be vpliva na spremembo posameznikovega srčnega utripa med krajšo športno-
-rekreativno dejavnostjo (rekreativni tek na 3 km). Nadalje nas je zanimalo, ali
ergogeni učinek glasbe vpliva na človekovo zmogljivost do te mere, da lahko go-
vorimo o opaznih razlikah pri njegovi izčrpanosti/vzdržljivosti med tekom in
po njem – glede na uporabo in neuporabo glasbene spremljave.
V izpeljani raziskavi smo se torej osredotočili na sam motivacijski vpliv
glasbe. Ali bodo v kratkem času raziskave kandidati, ki tečejo ob glasbi, zaz-
navali manj napora, ki bi se lahko kazal tudi pri merjenju splošne zmogljivosti?

Raziskovalna vprašanja

1. Ali obstaja razlika v srčnem utripu kandidatov, ki tečejo ob glasbeni pod-
lagi, in srčnim utripom kandidatov, ki tečejo brez nje?

88