Page 42 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

Slika 2
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41
Razpon v skladbi »Violina« za otroški sopran

Slika 3
Poltonski postop in modulacije v skladbi »Violina« za otroški sopran

videza profesionalne virtuoznosti, to pa je postal tudi eden ključnih vidikov
glasbenega dela, ki je pomembno vplival na izbiro kompozicijskih metod. Po-
leg vključenosti je takšna kombinacija mladim dala tudi občutek pomembnos-
ti, saj so se lahko počutili kot del nečesa zahtevnega in kompleksnega, kar pre-
sega siceršnjo raven njihovega umetniškega udejstvovanja v glasbeni šoli. Dobili
so priložnost sodelovanja z bolj veščimi umetniki, ki bi jim lahko predstavlja-
li zgled, to pa bi spodbudilo tudi njihovo učno motivacijo. Težje notno gradi-
vo je predstavljalo izziv, ki pa so ga s pomočjo profesionalnih glasbenikov laž-
je premagali.
Raziskave so pokazale, da so tako glasbeniki kot neglasbeniki na zaho-
du pokazali večjo učinkovitost pri pomnjenju tonalnih glasbenih zaporedij v
primerjavi z atonalnimi (Schulze idr., 2012). Zato se nam je zdelo smiselno,
da v opereti večinoma uporabljamo tonalno in funkcionalno harmonijo. Pev-
ske linije otroških glasov so morale biti enostavnejše in prilagojene razponu
posamez nih pevcev. Ninikina tema v ariji »Violina« ima kljub temu velik raz-
pon, od c1 do f2, ki ga pevki na začetku priprav nista zmogli odpeti, v desetih
mesecih vaj pa sta toliko napredovali, da sta ga na premieri lahko odpeli.
Ninikina tema v nadaljevanju vsebuje tudi kromatične terčne modulacije
in poltonski postop, ki lahko prestavlja težave pri intonaciji.
Da bi mladim olajšali proces pomnjenja in učenja, smo manjši nabor grad-
nikov oz. odsekov z enakimi melodično-harmonskimi (akordičnimi in inter-

42