Page 45 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

tehniko, ki idejno izhaja iz razlike med surrealistično in sodobno abstraktno
likovno umetnostjo v dojemanju abstraktnega. V primeru sodobne abstrakt-
ne likovne umetnosti je gledalec že na prvi ravni opazovanja in razumevanja
umetnine prepuščen lastni interpretaciji. Pri surrealizmu pa mu na prvi ravni
umetnik ponudi jasne asociacije na realistične elemente. Abstrakcija in inter-
pretacija prideta na vrsto na višji ravni, ko gledalec poskuša razumeti nenavad-
ne povezave in kontekst med elementi.
Koncept paralelne zgodbe se neposredno navezuje na koncept surrealistič-
nega učinka. Govori o tem, da na prvi (realistični) ravni predstavimo osnovno
zgodbo, na drugi (abstraktni) ravni pa s pomočjo asociacij to zgodbo razširimo,
jo povemo kot prispodobo in izpostavimo njen preneseni pomen.
Menimo, da ima takšen način komponiranja potencial zadovoljiti potrebe
raznolikega občinstva. Jasna prva raven razumevanja namreč pomaga ljudem z Miha Nahtigal ◆ KOMPOZICIJSKI PROCES USTVARJANJA MLADINSKE OPERETE V 21. STOLETJU
manj razvitimi sposobnostmi abstraktnega mišljenja ali pa z manj izkušnjami
oz. s slabšim znanjem s področja umetnosti ter jim ponuja trdno orientacijo.
Po drugi strani pa lahko zahtevnejši poslušalci preusmerijo pozornost s prve na
višje ravni, k iskanju abstraktnih glasbenih sporočil preko povezav in konteks-
ta asociacij. Pri uveljavljanju obeh konceptov smo se velikokrat posluževali ste-
reotipnih in simboličnih glasbenih primerov.
Na prvi ravni smo uporabili kompozicijske metode:
– Glasbeno slikanje in neposredna podpora zvočnih učinkov vizualnim
oz. dramskim učinkom; npr. napetost in pok, ko Ninika odpre kov-
ček z violino, ter violinski solo, ko jo vzame v roko ter si jo ogleduje;
ko Ninika v zgodbi igra na violino svojemu profesorju, tudi v glasbe-
ni spremljavi slišimo violinski solo; hupanje in trobljenje tovornjaka v
skladbi »Na vse strani sveta« itd.
– Ustvarjanje občutij oz. podpora glasbe čustvenim elementom v zgodbi;
npr. z uporabo lahkotne in sofisticirane orkestracije, ki vsebuje veliko
»zvončkljajočih« visokih tonov ter virtuoznih violinističnih vložkov
v odlomkih Ninikinega sanjarjenja in občudovanja violine; hitrejših in
gibajočih tekstur ob vedrih ter veselih trenutkih in dolgih, stoječih to-
nov ob žalostnih; pompoznih in ostrih trobilnih elementov v zvezi z
odločnim in grobim očetovem karakterjem itd.
– Gradnja napetosti in razveza v frazah ter daljših glasbenih enotah s
harmonskimi, orkestracijsko-teksturnimi, z melodičnimi, ritmičnimi
in v manjši meri tudi barvnimi (angl. timbre) sredstvi.
– Uporaba »leitmotivov« oz. melodično-harmonskih, orkestracijsko-
-teksturnih in ritmičnih blokov, ki so do neke mere povezani z dolo-
čenimi osebami (Ninika, oče, mati …), stvarmi (violina) ali pa občut-
ji (sanjavost, idealističnost, grobost …) v zgodbi ter oblikujejo formo.
– Neposredni citati in glasbeni elementi, ki ustvarjajo asociacije na ši-
roko prepoznane glasbene zvrsti klasične in popularne glasbe: klasici-

45